psiha 2. del samo izrazi

Motnje mišljenja

formalne - kako mislimo - oblika mišljenja vsebinske - kaj mislimo - nekaj je narobe z vsebino mišljenja: - blodnje - dogodke z realno osnovo si zamislimo po svoje - obsesivne misli

Stimulansi

povečujejo budnost, energijo in reaktivnost avtonomnega živčnega sistema (hitrejše bitje srca, dihanje) Kateri so:

nikotin

poviša bitje srca in pritisk, vendar umiri čustva

Marihuana

povzroča evforičnost, sproščenost, zamišljenost, zmedenost. Zaradi njene uporabe sta oškodovana odločanje in mišljenje, povzroča lahko paniko in paranojo. Reševanje problemov je manj osredotočeno in učinkovito, pozornost je težje usmerjati. Spodbudi lahko psihotično doživljanje. Je karcinogena/rakotvorna snov.

Dopamin

povzroča, da se počutimo živahni, bolj veseli - kokain ohranja dopamin dalj časa v receptorjih

Halucinogene snovi

povzročijo haluciniranje = zaznave in občutki, ki se zgodijo brez zunanjega dražljaja. kateri so:

Medsebojna privlačnost - Zakaj so nam nekateri všeč in drugi ne?

fizična privlačnost bližina (ali se pogosto videvamo) podobnost (podobni interesi) privlačnost nasprotij ?? - vprašljiva! vzajemna naklonjenost (če imamo občutek, da smo nekomu všeč, nam bo ta oseba prej všeč)

Kognitivna disonanca

kar delamo, ni skladno s tem, kako mislimo, da bi se morali vesti (do nje pride predvsem kadar nam je nerodno ali smo v zadregi). Ko pride do kognitivne disonance, lahko: spremenimo vedenje spremenimo kognicijo oblikujemo nove kognicije, ki so bolj podobne našemu vedenju

Avtomatsko ocenjevanje

odzovemo se, preden se dokončno zavedamo situacije in samega odziva značilno za pomembne, življenjsko ogrožajoče in hitre situacije potreben je čas (15 sek) za umiritev - izzvenevanje reakcije spomin ni tako natančen, saj smo osredotočeni na reakcijo

Motnje hotenja

povečana volja, hiperaktivnost, razširitev interesov zmanjšana volja, brezvoljnost, zoženje interesov

Učinki hipnoze

spremembe občutenja, zaznavanja večja odzivnost na sugestije - oseba je dojemljiva/sugestibilna in vodljiva - ravnamo po navodilih hipnotizerja

Reflektivno ocenjevanje

značilno za situacije, v katerih imamo možnost refleksije - lahko premislimo imamo možnost zavestnega vpliva

metadon

(je prečiščen, zato ne nudi občutke zadetosti) zadovolji telesne znake odvisnosti, zato ga uporabljamo za nadziranje le-te

kofein

(kava, čaj, Coca-Cola, energijski napitek) nam pomaga, da ostanemo budni, vendar povzroča tesnobo in nespečnost

kokain

(naravni) poveča dejavnost norepinefrina in dopamina, zniža občutke bolečine (deluje kot anestetik), povzroči evforijo, občutek moči in ugodja, velik občutek sposobnosti, nimamo teka. Redna

MDMA

(npr. extazij/X-i) povzroča dehidracijo, povišano T... pojavlja se nevarnost prevelikega pitja vode. Lahko jih štejemo tudi pod stimulanse.

morfij

(opij raztopimo v kislini in jo nevtraliziramo) uporabljamo za lajšanje hudih bolečin

amfetamini

(sintetični; npr. speed) povečajo vznemirjenost; imajo podobno molekulsko strukturo kot nerepinefrin in dopamin (višajo učinek).

Amigdala

(v možganih) je pomembna za čustvovanje, predvsem glede občutka strahu. Zaradi njene poškodbe se posameznik lahko ne spominja, da ga je bilo nečesa strah.

opij

(vsi narkotiki so derivati opija; tega pridobivamo iz maka) inducira evforijo

globoka, prežemajoča čustva

- ljubezen, obup, čustveno doživljanje v zvezi s pripadnostjo

Motnje inteligentnosti sekundarni primanjkljaj

- motnja se pojavi, ko je inteligenca že razvita, vendar upade zaradi določenega dogodka (npr. udarca)

Uporaba psihoaktivnih snovi

- po aksonu potujejo informacije - mielinska ovojnica izolira akson, da se impulz med prenosom ne izgubi - nevron se aktivira ali pa se ne - deluje po principu vse ali nič - dražljaj je ali dovolj velik ali pa ni Nevrotransmiter in receptor delujeta po principu ključ - ključavnica Sinapsa ima lahko: - ekscitatorni učinek - povzroča vzburjenje, aktivira prenos - inhibitorni učinek - prekinejo tok, zaustavijo informacije Zdravila in droge imajo podobno zgradbo kot nevrotransmiterji in delujejo na receptorje.

psihoterapija

- poskuša ozavestiti stvari v nezavednem; da jih razrešimo in razumemo Ločimo 3 dimenzije čustev: jakost, globino in trajnost glede na katere razlikujemo:

razvoj osebnosti faze psihoseksualnega razvoja

5 faz razvoja, katere mora otrok sam razrešiti voj razvojni konflikt, drugače lahko postane fiksiran na neki fazi če starši dušijo ali pretirano spodbujajo doživljanje ugodja. faze so: oralna faza analna faza falična faza faza latence genitalna faza Čeprav je Freudova teorija močno vplivala na psihologijo, psihiatrijo in družbo, se pojavljajo tudi dvomi o njej. Njegovi pacienti so bile večinoma ženske iz srednjega in višjega sloja, zdolgočasene, razvajene in s primanjkovanjem pozornosti svojih delovnih mož, zato je posploševanje teorije vprašljivo.

Negativna posledica konformizma

= skupinsko mišljenje, za katerega so značilni - neranljivost, nezmotljivost - člani so prepričani, da je njihova skupina nezmotljiva - racionalizacija - člani razložijo opozorilne znake, ki jim nasprotujejo, z racionalizacijo - pomanjkanje uvida - člani se ne spuščajo v etiko, saj so prepričani, da ne sprejemajo nemoralnih odločitev - stereotipi - ločevanje na »mi« in »vi« - do »svojih« smo strpni, »drugi« pa so neumni, neutemeljeni... - tarča negativnih stereotipov - pritisk skupine - če ima kdo pomisleke, si zaradi pritiska tega ne upa povedati pred drugimi člani - pomanjkanje nesoglasij - samozavajanje - izoliranost - izolirajo se od informacij, ki nakazujejo drugo stran razmišljanja

Racionalno razumevanje

Do čustvenega odziva lahko pride tudi takrat, ko to ni potrebno - ko zanj ni racionalne razlage/potrditve.

1. Drža

Gre za način, kako se odzivamo na ljudi. Lahko je pozitivna ali negativna, odvisna pa je tudi od pristopa okolja (staršev, prijateljev...)

Motnje zaznavanja

Halucinacije so lahko vidne, slušne, telesne, vonja, okusa ali psevdohalucinacije (se pojavijo zaradi bolezni, vročine, utrujenosti, zadetosti in jih lahko ločimo).

meskalin, gobe

Halucinogene snovi

2. Socialna kategorizacija

Ljudi avtomatsko poskušamo kategorizirati v določene skupine/kategorije (s kategorizacijo lažje oblikujemo držo do nekoga). S tem ustvarjamo stereotipe Stereotipi so predstopnja predsodkov. Ustvarjamo si implicitne teorije osebnosti(s tem si organiziramo okolje)

3. Socialna atribucija

Ljudje imamo potrebo po tem, da si razložimo vedenje drugih - zakaj nekaj počnejo. Socialna atribucija pomeni, da ljudem pripišemo razlog za vedenje, da lažje razumemo okolje. Pri tem pa je pogosta temeljna artibucijska napaka: precenjujemo lastne sposobnosti npr. nekdo je pri testu prepisoval zato, ker je len - ne zato, ker ima težave

Psihoaktivne snovi in spremenjena stanja zavesti

Ločimo 4 vrste psihoaktivnih snovi: depresanti, narkotiki, halucinogeni in stimulansi

Meditacija

Meditacija = tehnike, ki inducirajo stanje osredotočene pozornosti in povečanega zavedanja. Gre za doseganje stanja globoke sproščenosti in mirnosti, koncentracije in odpiranja samemu sebi.

Fiziologija čustev

Ob čustvovanju se aktivira simpatični živčni sistem, poveča se bitje srca, dihanje deluje pa tudi sistem žlez z notranjim izločanjem oz. hormoni. Med čustvenimi odzivi drugih ločujemo na podlagi neverbalnih znakov - obraznega izraza in govorice telesa. Pri tem je precej pomemben kontekst.

Faza latence

Od 6. do 12. leta nastopi faza latence, v kateri poteka intelektualni in fizični razvoj posameznika. Za razvoj osebnosti to obdobje ni tako pomembno oz. se zelo umiri.

Subjektivna izkušnja

Subjektivna izkušnja je kognitivni element čustvovanja - ljudje čustva prepoznamo in jih poimenujemo, vendar se moramo tega naučiti

Kdo je normalen?

Opredelitev normalnosti se lahko razlikuje glede na kulturo in čas. Nenormalnost je lahko fizična ali psihična, vendar so fizični simptomi za fizično bolezen/motnjo lažje prepoznavni, bolj konkretni in lahko jih izmerimo, medtem ko psihične bolezni in motnje teže odkrivamo.

Genitalna faza

Po 12. letu v razvoju adolescence pa se pojavi zadnja faza, v kateri se spolna energija/libido usmeri v vrstnike zunaj družine. Oseba takrat lahko že izoblikuje zrele medosebne in spolne odnose.

Psihopatologija

Policisti pogosto pridejo v stik z naslednjimi posebnimi skupinami ljudi: žrtve travm (ljudje s psihičnimi motnjami so najpogosteje žrtve travm) duševno bolni ljudje (imajo drugačen realni svet) otroci (kot posebno skupino jih obravnavamo zaradi njihovega razumevanja)

Izražanje čustev

Pri izražanju in prepoznavi čustev so predvsem pomembni obrazni izrazi. Ti naj bi bili univerzalni Poznamo 7 osnovnih/univerzalnih izrazov: jeza, strah, gnus, veselje, presenečenje, žalost in zaničevanje/prezir.

Socialna psihologija

Socialna psihologija preučuje posameznika na način kako socialno okolje (družba, skupna ljudi) nanj vpliva

Faze spanja

Spanje je zaporedje več faz, ki se ponoči izmenjujejo. Opazujemo jih s pomočjo naprave EEG (elektroencefalogram). v budnem stanju je valovanje aktivnosti možganov v obliki beta valov ko prehajamo v stanje sproščenosti, se krivulja umirja in nastajajo alfa valovi v prvi in drugi fazi spanja - rahlo spanje - se pojavi theta valovanje tretja in četrta faza spanja - globlje spanje - se kažeta v sproščanju mišic, padcu krvnega tlaka, pulza in T; gre za delta valovanje Gre za ne-rem spanje, ki je globlje, se bolj spočijemo in mišice so neinhibirane (lahko trznemo, se premaknemo). Po približno uri spanja pa preidemo v fazo REM spanja (rapid eye movement), za katero so značilni hitro premikanje oči, povečanje pulza, hitro in nemirno dihanje, živahne in intenzivne sanje. Gre za aktivno spanje, pri katerem so naše mišice inhibirane (ko sanjamo se ne premikamo). V tej fazi največ sanjamo in se sanj tudi najbolj spomnimo. Po Freudu so sanje izraz potlačenih, nezavednih seksualnih želja

Falična faza (falus = penis v erekciji)

V 4. in 5. letu starosti se iskanje zadovoljstva usmeri na področje spolnih organov. ljubezen do staršev in incestne želje, ki jih kasneje potlačimo v nezavedno Ojdipovem kompleksu se fant naveže na mater Elektrin kompleks pomeni podobno, le da se punca naveže na očeta. Zaradi fiksacije v tem obdobju lahko pride do prestrogega superega (se preveč sekiramo) ali pa prešibkega oz. njegove odsotnosti Moški lahko zaradi nezadovoljitve potreb v tem obdobju dalj časa ostane pri materi oz. ostane »mamin sinček«, ki je od nje odvisen ali nanjo zelo navezan.

Socialna interakcija

VSE odnose med ljudmi, ki so lahko naključni ali intimni.

Socialni vpliv (konformizem)

Vedenja drugih lahko vplivajo na naše vedenje vedemo se ali razmišljamo podobno/enako zaradi pritiska skupine Gre za popuščanje in prilagajanje realnim ali namišljenim pritiskom skupine, pri čemer se odpovemo lastnim prepričanjem

Prepoznavanje laži in poligrafija

Vsa zavajanja niso laganje Laž ugotavljamo na nivoju ugibanja (imamo 50% možnosti, da jo odkrijemo). odvračanje morebitnih storilcev od kaznivih dejanj (predvsem v ZDA, kjer velja, da je poligraf skoraj 100% zanesljiv) napoved poligrafiranja storilcu jih velikokrat prepriča k takojšnjem priznanju krivde širši javnosti daje (varljiv) občutek, da je družba bolj varna pred storilci kaznivih dejanj

Zavest

Zavest je nepretrgan tok misli, čustev in zaznav. Je subjektivno zavedanje vsega, kar se dogaja okoli nas in v nas Gre torej za zunanje in notranje reševanje problemov Zavest ni prirojena, temveč se razvije v kasnejših obdobjih po rojstvu (od 2 do 4 let). Večino časa smo v zavesti budnega stanja - njena vsebina je zelo raznolika (konkretno opravilo, dnevno sanjarjenje - fantazije, načrtovanje prihodnosti ali premlevanje preteklosti) Najpomembnejša oblika spremenjenih stanjih zavesti je spanje.

Kaj nam nakazuje na psihično motnjo?

a. pomanjkljivo psihično delovanje (npr. smo žalostni dlje časa, kot bi morali biti) b. pomanjkljivo socialno delovanje (preveč žalosten/tesnoben človek se izogiba družbi ali izpostavljanju družbi, npr. javnemu nastopanju) c. samozaznavanje lastnega mnenja in doživljanja - oseba sama vidi, da nekaj ni v redu in da potrebuje pomoč

vedenjske teorije osebnosti

behavoristi poudarjajo da osebnost nastane že v otroštvu kako smo bili naučeni s strani staršev (upoštevajo le oolje) socialni kognitivisti pa upoštevajo tudi kognitivne dejavnike. naše vedenje je odvisno od okolja in mišljenja in obratno.

leva hemisfera možganov

bolj racionalna (vezana na jezik - sporočanje, govori; razvije se šele pri treh letih)

desna hemisfera

bolj čustvena in deluje, ko poskušamo razumeti čustva drugih. Vanjo se shranijo zgodnja čustva, tudi travme iz otroštva. Pri ženskah naj bi bila desna hemisfera bolj aktivna.

Učenje

določenih čustev se lahko naučimo.

psihoanaliza

freud duševnost sestavljena iz 3 področji: zavedni del, zajema vse česar se zavedamo ( misli občutke, čustva) prizavestni del, zajema vsebine ki se jih trenutno ne zavedamo vendar lahko pridejo v področje zavestnega brez težav ( spomini imena številke) nezavedni del, zajema želje nagoni čustva kateri uplivajo na zavedni del osebnosti. te vsebine smo zaradi nesprejemljivosti potlačili in lahko do njih vstopamo preko sanj

Posthipnotske sugestije

hipnoza vpliva na nas tudi izven hipnotskega stanja, ko smo že »zbujeni« - sčasoma izzvenijo - ne trajajo celo življenje

vrste teorij osebnosti

humanistične teorije teorije osebnistnih potez vedenjske teorije osebnosti psihodinamične teorije osebnosti

Spanje

je eden izmed cikličnih bioloških procesov Še danes ni povsem jasno, kakšno funkcijo ima spanje. Pomembno je za obnovo mehanizma, utrjevanje spominskih sledi (zelo pomembno pri učenju) - opomoremo si fizično in psihično. preveč spanca slabi imunski sistem deprivacija spanja (primanjkanje) pa povzroča halucinacije, nemir, negativno vpliva na kognitivne dejavnosti (bolj kot na fizične!)

Spomin

ko se spomnimo dogajanj lahko postanemo čustveni/čustvujemo.

osebnost

je posameznikov stalen način razmišljanja, čustvovanja, vedenja

Socialna kognicija

kako razmišljamo o drugih ljudeh , kako to vpliva na naše vedenje do teh ljudi

sebstvo

kar preko drugih vemo o sebi: idealno, lažno: predstava kaj bi rad bil realno: kar v resnici sem če imamo prevelike predstave o sebi nismo zadovoljni ker se realno in idealno malo prekrivata, če se pa bolj realno zavedamo sposobnosti smo bolj zadovoljni ter lažje dosežemo cilje

Motnje zavesti kvalitativne

koliko smo orientirani, vemo, kdo/kje smo (zamegljenost, zamračenost, delirantno skaljena zavest)

Motnje zavesti kvantitativne

koliko smo prisebni (omotičnost, dremavost, sopor, koma)

potlačevanje

konfliktnih ali ogrožujočih dejanj

Motnje spomina

kvantitativne (koliko) in kvalitativne (kaj)

Empatija

lahko se vživimo v drugega, doživimo del čustvovanja nekoga drugega.

Motnje potreb

motnje spanja, hranjenja, odvajanja, spolnosti

Motnje inteligentnosti primarni primanjklja

motnje v duševnem razvoju se pojavijo že pri otroku, in sicer ker zaradi bolezni/poškodbe ni razvil takšno intelektualno kapaciteto, kot bi moral (ko se možgani še niso razvili)

Znaki in simptomi duševnih motenj

motnje: zaznavanja, predstav, pozornosti in koncentracije, spomina, mišljenja, inteligence, zavesti, čustvovanja, potreb, hotenja, motorike, govora in izražanja

afekt

močno in kratkotrajno čustvo (panika, jeza, bes)

oralna faza

na začetku življenja use je pa grize, če so napačno ali niso zadovoljene potrebe laho pride do zavračanja hrane, tolažbe s hrano

kompenzacija/izravnavanje

nadomestiti si želimo naše slabe lastnosti. če nam nekaj ne gre se potrudimo na drugem področju ali na istem ( suh fant budybuilding)

Endorfin

nadzoruje bolečino v telesu: ko se sprošča, ne čutimo bolečine (oz. jo čutimo manj). - zaradi uporabe kokaina se endorfin ne proizvaja več, zato nas vse boli (ko kokaina ne jemljemo)

premeščanje

neprimerna čustva premestimo na osebo ki ni ogrožujoča(ne znesemo se nad nadrejenim temveč nad sodelovci, družino)

Motnje spanja

nespečnost/insomnija se pojavlja kot posledica - psihičnih vzrokov: anksioznosti, vznemirjenja, stresa, tesnobe, strahov ali sanj - fizičnih vzrokov: bolečine, kofeina, prebave... ločimo začetno nespečnost, nespečnost sredine noči in zgodnjega jutra.

nevroticizem

nizko vr: miren čustven, stabilen, pogumen, odporen visokavr: zaskrbljen razdražljiv ranljiv

vestnost

nizko. len brezciljen malodušen nezanesljiv visoko. točen vztrajen garač odgovoren ambiciozen

odprtost za izkušnje

nizko. realist, se drži pravil, neustvarjalen, običajen visoka. ustvarjalen, sanjač, radoveden, nagnjen k spremembam

ekstraverzija

nizko. samotar tih sramežljiv visoka. predan družaben zgovoren (hitro prilagaja novim osebam)

sprejemljivost

nizko. tekmovalen grob sumičav ne sodeluje visoko. podredljiv usmiljen zaupljiv

struktura osebnosti

ob rojstvu le ono/id je v celoti nezaveden išče užitek in zadovoljevanje potreb gonov( princip ugodja) jaz/ego deluje po principu realnosti je zavesten, racionalen logičen. omogoča odložitev zadovoljitve potrebe in prilagajanju okolja pri 5ih letih se razvije nadjaz/superego (vest) ki nadzoruje osebnost. so ponotranjenje prepovedi in pravila, ce jih kršimo imamo občutek krivde, sramu, tesnobe

preusmeritev

oblika premestitve pri kateri se spolna energija (libido) preusmeri v nespolno dejavnost (pospravljanje)

Altruizem/alturistično vedenje

oblika vedenja, ki se jo držimo, ker nam daje dober občutek, notranje zadovoljstvo (npr. ko pomagamo drugim).

Učinek navzočnosti drugih in razpršitev odgovornosti

občutek imamo, da več, kot je ljudi, manjša je verjetnost, da bomo ravno mi tisti, ki bomo odgovorni/morali pomagati... lažen občutek!

Ubogljivost/poslušnost

odrekanje lastne svobodne volje in odgovornosti ter popolno podrejanje drugi osebi. Za ubogljivost mora biti prisotna določena avtoriteta, ki lahko preusmeri, spremeni vedenje posameznika.

Narkotiki

omilijo občutek bolečine (vežejo se na endorfine in jih stimulirajo, da imajo večji efekt), upočasnijo delovanje živčnega sistema Kateri so:

Acetilholin

omogoča delovanje mišic. Če so receptorji blokirani/zasedeni (npr. strup, ki se veže na receptor za acetilholin), ne moremo nadzorovati/pokrčiti mišice - paraliza. Če se sprošča preveč acetilholina se pojavijo krči.

Ovrednotenje dogajanja individualno

osebne izkušnje vplivajo na ovrednotenje določenih situacij, zato takšne ovrednotimo različno

humanistične teorije

osnovna motivacija človeka je potreba po osebni rasti. želimo si doseči samoaktualizacijo. z humanističmi teorijami nemoremo razložiti destruktivnih in samodestruktivnih dejanj, saj prevec poudarjajo človekovo pozitivno naravo

benzodiazepini

pa so mirnejša pomirjevala, ki jih jemljemo ko smo zaskrbljeni, pod stresom, doživimo izgubo... So bolj varni kot barbiturati, vendar tudi povzročajo odvisnost. npr. Valium, Xanax

narkolepsija

patološka potreba po spanju - doživljanje nenadnih napadov zaspanosti in padanje v REM fazo spanja sredi različnih dejavnosti (tudi čez dan). V določenih trenutkih, predvsem ko je oseba čustveno vznemirjena, ta zaspi za krajši čas.

hipersomnija

pojav pretiranega spanja

pozitivna stran čustev

pomagajo nam, da se zavedamo, kaj se z nami dogaja in poskušamo spremeniti situacijo glede na čustva

Kako prepoznavamo motnjo?

pomagamo si s kategorizacijo tako za fizične kot za psihične bolezni motnjo določimo glede na simptome statistika nam daje rezultat, kaj je najbolj običajno za določeno populacijo - kar je statistično normalno zajema 70% populacije splošna populacija - sama kultura določa, kaj je sprejemljivo, normalno, zaželeno in kaj je nenormalno, stigmatizirano

Prosocialno vedenje

pomoč ali usluga drugi osebi, ne glede na motive

identifikacija

posnemamo neko drugega, se z njim indentificiramo, da nam je lažje

psihodinamične teorije osebnosti

poudarjajo da ljudje težimo k temu da doživimo ugodje, da zadovoljimo svoje gone. sprva kot otroci delujemo po principu ugodja ( zadovoljiti ne glede na okolje) kasneje pa po principu realitete (gone znamo nadzirati, odložiti)

hipermnezija

pretekle dogodke s hipnozo poudarimo

racionalizacija

razumsko pojasnjevanje ali opravičevanje vedenja, iščemo izgovore, krivimo druge

kronična neprespanost

razvije se zaradi pogostega nočnega prebujanja, predvsem pri moških s prekomerno telesno težo. Vzrok so kratke prekinitve dihanja.

LSD, PCP

razširita zavest, popeljeta nas v drug, nerealen svet. Redna uporaba povzroči psihotične simptome (redne halucinacije), depresijo, paranojo, pomanjkanje motivacije, spremembe v fiziologiji možganov. Nevarna pa je tudi občasna uporaba.

Obrambni mehanizmi

se pojavijo zaradi konflikta med idom,jazom,nadjazom. vklopijo se avtomatsko in nezavedno

Ovrednotenje dogajanja univerzalno

situacije, ki jih vsi ocenimo zelo podobno (grožnja, izguba nekoga pomembnega); je delno vezano na kulturo

delno konformiranje

skupini se podredimo le v vedenju, ohranimo pa lastno mišljenje

Pozitivna lastnost konformizma

sledimo socialnim normam, zaradi česar lahko družba funkcionira

barbiturati

so močna pomirjevala; v večjih odmerkih so lahko uspavala, povzročijo umetno komo, lahko pa tudi smrt. Povzročajo močno psihično in fizično odvisnost

Motnje pozornosti in koncentracije

so vezane na čustvene stvari - močna čustva zmanjšajo pozornost in koncentracijo.

temperament

so značinosti, ki so na prirojene in na podlagi katerih se razvija osebnost

Hipnoza

socialna interakcija, v kateri se ena oseba odziva na sugestijo druge osebe (vendar - lahko hipnotiziramo tudi sami sebe) ni možno inducirati vedenj v nasprotju z našimi vrednotami z njo ne postanemo močnejši - ne pritegne lastnosti, ki jih drugače nimamo

sublimacija

socialno nesprejemljiva vedenja obrnemo v spremenljiva ( hitra vožnja ni dovoljena zato germo dirkati na progo)

negativna stran čustev

spravijo nas lahko v težave; če so neustrezna/neprimerna - če je neprimerna intenziteta

Predsodki in diskriminacija

stereotipno mnenje o določeni socialni skupini Značilno je prepričanje, da so člani drugih skupin drugačni in pogosto manjvredni od članov skupine, kateri pripadamo. 5 stopenj predsodkov: ogovarjanje, izogibanje, diskriminacija, nasilje, genocid

- depersonalizacija

tako močne motnje, da ne prepoznamo sami sebe

Motnje čustvovanja motnje razpoloženja

traja dlje časa, vendar manj intenzivno: anksioznost/tesnoba, zbeganost, fobija, depresivnost, evforija, razdražljivost, apatičnost

Motnje čustvovanja motnje afektov

trajajo krajši čas, vendar bolj intenzivno: jeza, bes, globoka žalost

teorije osebnostnih potez

ukvarjajo se z razlikami med posamezniki in sicer na podlagi osebnostnih potez/faktorjev najpomembnejši je 5 faktorski model ali teorija velikih 5. osebnostne poteze so podedovane, odvisne odokolja, če se pojavijo v ostroštvu je velika verjetnost da se obdržijo v odrasli dobi

Depresanti

upočasnjujejo in umirjajo delovanje živčnega sistema kateri so:

Serotonin

uravnava doživljanje, omogoča dobro razpoloženje - ob depresiji serotonin ne funkcionira normalno oz. ga je premalo

analna faza

v 2. in 3. letu začnejo delovati progaste mišice (tiste ki jih lahko kontroliramo) in začenjamo hoditi začne se toaletni trening V izločanju otrok tudi doživlja zadovoljstvo Če otroku damo občutek, da je izločanje nekaj nezaželenega strani lahko nepospravljeno, kaotično, razmetano, ali pa morajo imeti vse urejeno, pospravljeno (analna fiksacija). Poleg tega so takšni ljudje lahko trmasti in skopi

reakcijska formacija

vedemo se ravno nasprotno kot nam narekujejo prepovedane želje. obrnemo čustva ker se nam ne zdijo sprejemljiva( fantje trpinčijo dekleta ki jih privlačijo

regresija

zaradi travmatičnega dogodka ali spremembe preide na nezrelo obnašanje ( pretiran jok, agresivni izpadi, pretiravanje...)

popolno konformiranje

zaradi vplivov skupine spremenimo tudi mišljenje

projekcija

zase ne sprejmemo krivde, temveč jo premestimo na drugega ( poročena ženska obtoži moškega ki jo privlači da se z njo spogleduje)

zanikanje

zavračanje in zanimanje situacije . delamo se da se to ni zgodilo zaradi česa nam je lažje (alkoholih zanika zasvojenost)

- derealizacija

zdi se nam, da dogajanje ni realno

Motnje predstav jamais vu

zdi se nam, da nečesa še nismo doživeli, čeprav smo

Motnje predstav deja vu

zdi se nam, da smo nekaj že doživeli

Alkohol

znižuje raven norepinefrina (ne čutimo tesnobe) in aktivira dopamin in endorfin (počutimo se živahne, ne čutimo bolečine). Alkohol povzroča tudi fizične spremembe na možganih

Čustva

Čustva so občuteni del zavesti. Do čustvene reakcije pride, ko se zgodi nekaj, na kar reagiramo - se odzovemo čustveno. Do tega pride le ob situacijah, ki so pomembne za naše življenje.

Kdaj smo čustveni?

čustva (strah) ≠ občutki (mraz) - se pa med seboj povezujejo zaradi fizioloških reakcij Za čustva je značilno, da pridejo in grejo - ne trajajo večno mentalna reprezentacija = miselna predstava dogodka. Ta sam po sebi nima čustvene vsebine, temveč čustva spodbudi šele naša mentalna reprezentacija, zaradi katere dogodke doživljamo subjektivno.

razpoloženje

šibko in trajno čustvo

nočne more

živahne, strašljive sanje, povezane s strahovi. Običajno so posledica travmatičnih dogodkov ali čustvenih težav, najbolj težavne pa so pri otrocih. Hujša oblika nočnih mor so nočne groze.