azija
reke na jugozahodu azije
evfrat in tigris teceta skozi mezopotamijo v perzijski zaliv (povodje ind. oceana) najvecji pretok pozimi in spomladi (zaradi vpliza sred. depresij in pomladi zaradi taljenja ledu v gorah)
dejavniki, ki vplivajo na podnebje
geo. širina, relief, oddaljenost morja, vetrovi (monsun)
azijska verstva
krščanstvo, islam, judovstvo, budizem, hinduizem, šintoizem, ostal kitajska verstva...
povezovanje azijskih držav
- OPEC (orgarnizacija držav izvoznic nafte) > izvoznice naft v perzijskem zalivu - ASEAN (združenje držav jugovzhodne azije)
področja različnih ver
- krščanstvu tukaj v manjšini (filipini, rusija) - judovstvo (izrael) - islam (jugovzhodni del azije) - delijo se na sunite in šiite - hinduizem (indija) - budizem (indokitajski polotok, Kitajska, Japonska) - šintoizem (Japonska) - konfucianizem (Kitajska)
reke na jugu azije
- povodje indisjkega oceana - Ind, Ganges, Bramaputra - izviri v najvisjih gorstvih - cas zimskega monsuna najmanjsa pretocnost > cas poletnega mon. vecja pretocnost - ind dobiva vodo le v zgornji polovici - v panđabu (peterorečje) priteka pet rek. v sušnih pokrajinah ni ogroženosti poplav - Ganges in Bramaputra - poleti dobita velike količine vode zaradi monsunov, zato poleti reno poplavljata. (najhujše v Bangladešu)
Zakaj je v notranjosti azije manj padavin kot na jugu?
- zaradi orografkih pregrad na jugu kot so Zahodni Gati, Himalaja in drugih visokih gorstev v notranjosti (na vzhodu tudi Veliki Hingan) - najvec padavin gorata otocja ognjenega obroca
aerična območja
- zaradi pomanjkanja padavin sploh ni stalnih tekočih voda
Alpidska orogeneza (konec mezizoika, kenozoik)
- "podaljsek" evropskega mladonagubanega gorstva - smer zahod-vzhod - gorovja M.A., Kavkaz, Hindikuš, Karakoruma, Himalaja - nastanek: priblizevanje lit. plošč (veliko potresov, vulkanov...) -Kamčaki, Japonsko otočje, Filipini, Indonezijsko otočje - ognjeni obroč
azijski rjavi oblak
- 3 km debel sloj onesnaženega zraka, ki sega od arabskega do korejskega polotoka
oblike kmetijstva v aziji
- INTENZIVNO SAMOOSKRBNO Z PREVLADO VODNEGA RIŽA (monsunska območja ob velikih rekah na jugu in jugovzhodu azije) > namakalno poljedelstvo vsak mali kmet obdeluje svoje površine... - INTENZIVNP SAMOOSKRBNO S PREVLADO PŠENICE IN DRUGIH KULTUR RASTLIN (sušni deli monusnske azije, nemonsunska azija) > poljedelstvo se kombinira z živinorejo, ponekod več letin, pogosto kolobarjenje. - SAMOOSKRBNO MEŠANO KMETIJSTVO Z OSTANKI SELILNEGA POLJEDELSTVA (redko poseljeni gozdovi indonezijskega otočja in indokitajskega polotoka) > požigalništvo - POLNOMADSKA IN NOMADSKA ŽIVINOREJA (sušni deli celine v notranjosti in arabski polotok) > gojenje živinoreje in selitev zaradi malo hrane in suše, danes pravega nomad. ni več je pa polnomad. - TRŽNE OBLIKE, PLANTAŽNO POLJEDELSTVO (južna in jugovzhodna azija) > ponavadi ena ali dve kulturni rastlini, proizvodnja masovna in usmerjena za izvoz, lastniki tujci... npr. indija in šrilanka - kavčukovec in oljna palma
azijski tigri
- J. Koreja, Singapur, Hong kong, Tajvan - hitra industrializacija - začeli sloveti po kuhinjskih aparatih in nato hitro posegli po področju višje tehnologije
Naravni prirast
- najmanjši v najbolj razvitih državah (Japonska, Južna Koreja, Singapur) - največji za nekatere arabske in islamske države (Jemen, Irak, Afganistan) - nekaterim državam je z ukrepi uspelo zajeziti preveliko rodnost > Indija in Kitajska
zgostitev prebivalstva (kje)
- ob rekah (rumena, modra, ganges, ind, bramaputra) - ob obalah (dekanski polotok, jv obala japonske...)
endoerična območja
- območja z notranjim tokom - reke se iztekajo v jezera v notranjosti
japonska in njen razvoj
- po drugi sv. vojni se je zgodil japonski gospodarski čudež - zavedali so se pomena najnovejše tehnologije, izobrazbe, trženja in marljivosti - velik vpliv iz kulture discipliniranosti, marljivosti in lojalnosti - osvojila trge elektronike, avtomobilske industrije...
INDIJA - VZPON GOSPODARSTVA
- po zgledovanju po kitajski, se je tudi indija odprla tujim vlagateljem in tako zacela svoj gospodarski razvoj - razvoj sektorja ikt (informacijsko-komunikacijska tehnologija), ker ni potrebovala velikih infrastruktur - mumbaj, new delhi... - manj ljudi v industiji kot kitajska - manj urbaniziranega prebivalstva kot kitajska - velike denarne razlike med velemesti in podeželjem
pomen vodovja v aziji
- poselitev, kmetijstvo, prevoz, ribolov, turizem, religija... - veliko poplav : • koristne poplave so tiste, ki sov obicanjem, nadzorovalnem obsegu (regulator rek, sedimenti na poljema prinesejo potrebna hranila) • ob enem pa rušilne poplave v Aziji predstavljajo eno najvecjih nadlog
Deng Xiaoping
- reforme za gospodarski napredek - odprl Kitajsko na tržno gospodarstvo - kmetje na podeželju so lahko od države dobili zemljo v najem in se zavezali za določeno količino pridelka, presežek pa so lahko prodali - ustanovitev 'štirih posebnih gospodarskih con' - posledica je to, da je bil en del zelo razvit in z visokim bdp-jem drugi del pa ne.
kitajske reke
- rumena reka (Huang He) > severno od modre reke, zato prejema manj padavin, manjši pretok in zato za ladje ni plovna. Ima pa največji delež lebdečih delcev. - modra reka (Jangce) > najdaljša azijska reka, izvira v Tibetu. Pri rdeči kotlini se močno razširi (narast prebivalstva) nato skozi gorovja in soteske in na koncu le-teh nastopi ravnina in jez treh sotesk. Jangce glavna Kitajska vodoprometna žila. zelo je onesnažena.
obmocja brez vodnega odtoka v morje
- skoraj 30% azijskega povrsja - podrocje kontinentalnega suhega in polsuhega pondebja - Arabski poloton in notranjost m.a.
okoljski problemi azije
- zaradi velike poselitve velika onesnaženost rek, zraka - povečan delež ispušnih plinov v aziji zaradi višjega življenskega standarda (več avtov in tovarn) > velika zračna onesnaženost (največja na Kitajskem) - deforestacija in posledica talna erozija - onesnaženost rek posledica odtekanja greznice v reko ter odpadno vodo iz tekstilne industrije
predkambrij - stari ščiti in plošče
-Arabski polotok -Dekanski (indijski) polotok -Sibirska plošča -manjši deli azije
kaleodonska(starejsi paleozoik) in hercinska orogeneza (mlajsi paleozoik)
-notranjost azije (med uravnanim delom sibirije in veliko verigo mladonagubanih gorstev na juznem delu) -pretežno gorato
porečja azijskih reh
4 POVODJA: - severno ledeno morje - tihi ocean - indijski ocean - sredozemsko morje
subpolarno podnebje
> subpolarni pas > tundra > tundrska prst > ledene zime in mrzla poletja z viškom padavin pozimi
sredozemsko podnebje
> subtropski pas > makija > sredozemske rdeče in rjave prsti > suha in vroča poletja in blage in mokre zime
monsunsko podnebje
> subtropski pas > monsunski gozd > rdeče-rumena prst > velik presežek vode poleti, dokaj visoke temp.
subtropsko suho podnebje
> subtropski pas > puščava > puščavska prst > do 250 mm vode na leto
subtropsko polsuho podnebje
> subtropski pas > puščava > puščavska prst > do 500 mm vode na leto > medina
Savansko podnebje
> tropski pas > savana > rdeče-rumena prst > presežek dežja v poletju > phnom penh
ekvatorialno podnebje
> tropski pas > tropski deževni gozd, mangrove > prst: rdeče-rumena > stalna temp. in deževnost >singapur
Kontinentalno vlažno podnebje
> zmerno topli pas > listnati gozd > rjava prst > viški padavin poleti
kontinentalno suho podnebje
> zmerno topli pas > puščava > puščavska prst > mrzle zime dokaj vroča poletja, >250mm padavin
oceansko podnebje
> zmerno topli pas > trava, listnati gozd > rjava prst > blage zime topla poletja in veliko padavin čez celo leto
kontinentalno polsuho podnebje
> zmerno topli pas > stepa > črnozjom > mrzle zime, blaga poletja malo padavin čez leto v viškom poleti
BDP
BRUTO DOMAČI PROIZVOD - koliko država zasluži skozi vse njene gospodarske in druge dejavnosti znotraj države
monsunski vetrovi (opiši)
Monsunski vetrovi so posebnost v Aziji. Poleti se kopno hitreje segreje kot morje in ima zato nizji zračni tlak. To povzroči vetrove, ki pihajo iz oceana proti kopnemu, ki so zelo mokri in povzrocajo velike kolicine padavin. Pozimi pa je na oceanu visja temp. in posledicno nizji tlak, zato pa nastanejo suhi vetrovi, ki pihajo iz kopnega proti morju.
izgradnja jezu treh sotesk - Jangce
PREDNOSTI: - vir energije (h.e.) - manj poplav - moderniziranje mest - povečanje prometa zaradi boljše plovnosti - šibkejši tok ^ SLABOSTI: - poplave višje od jezu - zaradi poplav ljudje izgubljajo domove - zgrajen na potresnem območju (veliko tveganje) - pri gradnji umrlo več kot 1000 ljudi
razlike v gospodarski razvitosti
VZROKI: - neenakomerna razporeditev naravnih bogastev - zgodovina z izkoriščanjem in kolonializmom _____________________________________________________________________ - na eni strani zelo slabo razvite države na drugi pa zelo razvite države (kazahstan, japonska) - kitajska in japonska zelo velik uspeh
Huang He
nalaganje puhlice rumene reke eden velikih kitajskih problemov - potrebovali so graditi varovalne nasipe , da reka nebi poplavljala zaradi odlaganja na dno struge. Redno tudi odstranjujejo nasipe. deltast izliv.
zelena revolucija
zaradi demografske eksplozije so v aziji dobili problem v premajhni količini hrane. zato je zelena revolucija imela tak velik pomen, saj je zajezila in omejila velik val lakote v aziji. to so storili tako, da so riž gensko spremenili tako, da so ga križali z drugimi vrstami riža, ki so bile bolj odporne proti zajedalcem, imele več in večje letine, bile manj občutljive na vreme... s tem so pa tudi uničili zemljo z prekomerno uporabo pesticidov. mali kmet je tukaj tudi nastradal, saj ni dohajal ostalih z novejšo tehnologijo in škropivi...