Evropa- geografija
Tundersko podnebje
Zelo hladno, malo padavin, skrajni sever Evrope. Rastje: TUNDRA.
Mladonagubana gorovja
Značilnosti: nastanek v mladem Zemljinem veku, velike nadmorske višine, strma pobočja, izrazita slemenitev, so težko prehodna, revna z rudovinam.
Države južne Evrope
Države ožje južne Evrope: Španija, Portugalska, Grčija, Italija, ... Države širše južne Evrope: Hrvaška, Kosovo, Albanija, Makedonija, Bosna in Hercegovina, Srbija, ...
Onesnaževanje Sredozemskega morja
Izlivi onesnaženih rek, vodni promet, gosta poseljenost, množični turizem, pretiran ulov rib, ...
Polotoki
Je del kopnega, ki ga s treh strani obdaja morje. Skandinavski polotok, Iberski polotok, Apeninski polotok, Balkanski polotok.
Hladno/mrzlo podnebje
Nizke temperature, severovzhod in sever Evrope, kratka poletja in dolge zime. Rastje: iglasti gozdovi- TAJGA.
Celinsko podnebje
Notranjost celine, zime=mrzle, poletja=vroča, kopno se hitro ogreje in ohladi, višek padavin je poleti. Rastje: listnati in mešani gozdovi, STEPA.
Toplota Sredozemskega morja
Leži blizu subtropskega pasa, vanj priteka le malo vode, ta pa je predvsem toplejša iz zgornjih plasti oceana.
Deli vulkana
Magmatsko ognjišče, magma, lava, žrelo, pepel, para.
Sredogorja
Pokrivajo srednji del Evrope. So močno razdrobljena, različno visoka in bogata z rudami.
Ovire za kmetijstvo v Sredozemlju
Poletna suša- požari; pomanjkanje ravnih površin; pomanjkanje rodovitnih prsti.
Potresi
Potres je nenadno in sunkovito tresenje tal, zaradi premikov v Zemeljski skorji.
Nižavja
Prekrivajo velik del Evrope. Poznamo: Nemško-poljsko, Finsko pojezerje, Panonska kotlina, Vzhodnoevropsko nižavje.
Tokovi Sredozemskega morja
Tečejo skozi Giblartalska vrata, ob obali Afrike, proti vzhodu, ob obali Turčije se obrnejo in se nato vračajo nazaj proti zahodu ob obali Evrope.
Hipocenter
Točka v notranjosti Zemeljske skorje, kjer se potres zgodi.
Epicenter
Točka, kjer je potres na površju najmočnejši.
Rastje južne Evrope
V Sredozemskem območju najpogosteje uspeva nizko zimzeleno rastje, ki ga imenujemo makija. Rastline so prilagojene dolgotrajni poletni suši. Imajo: globoke in razpredene korenine, majhne in mesnate ali povoščene liste, trne, eterična olja.
Oceansko podnebje
V bližini Atlantika, zime=mile, poletja=blaga, padavine razporejene preko celega leta. Rastje: mešani in listnati gozdovi.
Drugo rastje južne Evrope
Agrumi (limone, limete, pomaranče), drugo rastje (fige, mango, kivi).
Verska sestava
Katoličani, Protestanti, Pravoslavci, Islam.
Meja med Evropo in Azijo
Po gorovju Ural, po reki Ural, čez Kaspijsko jezero, čez gorovje Kavkaz, ob Črnem morju, skozi ožini Bospor in Dardanele, čez Egejsko morje
Evropska unija
27 držav, Slovenija se je pridružila leta 2004, evro je dobila leta 2007.
Otoki
Del kopnega, ki ga s treh strani obdaja morje. Velika Britanija, Irska, Islandija, Sicilija, Sardinija, Korzika, Malta, Kreta, Ciper, ...
Sredozemsko morje
Dolžina= 4000 km, širina= 800 km. Omejujejo ga Evropa, Azija, Afrika in Atlantski ocean. Je neposreden prevod latinske besede mediterraneus.
Poselitev
Evropa je gosto a neenakomerno poseljena. Najpogosteje so poseljeni: pas od Velike Britanije do srednje Evrope, velika mesta, Sredogorja, obale.
Podnebje
Evropa sega v tri toplotne pasove: subpolarni pas, subtropski, zmernotoplem pasu.
Jezikovna sestava
Germani, Slovani, Romani, Helenski jeziki, Ugrofinski.
Nastanek vulkana
Globoko pod Zemeljsko skorjo je tako vroče, da se talijo celo kamnine. Staljene kamnine- magma. Ker je magma lažja od kamnin, ki jo obdajajo, se ta dvigne. Če magma najde pot na površje, pride do izbruha.
Značilnosti sredozemskih mest
Hiše so tesno druga ob drugi. Ulice so ozke, da varujejo pred vročino in vetrom, so velika ovira za promet. Hiše so navadno kamnite in bele, da odbijajo sončne žarke. Redko imajo balkone. Strehe so ravne.
Preliv ali ožina
Je ozek pas morja, ki povezuje dve večji morji oz. ločuje dva kontinenta. Rokavski preliv, Giblartalska vrata, Bospor, Dardanele.
Oljka
Je pomembna kulturna rastlina, uspeva le tam, do kamor segajo vplivi Sredozemskega morja, je pomembna gospodarka rastlina, surovi plodovi so zelo grenki.
Narodna sestava
Je zelo pestra, je rezultat zgodovinskih dejanj in trenutnih političnih dejanj ter razvoj gospodarske stopnje.
Površje
Je zelo raznoliko in se spreminja na zelo kratka obdobja. Površje delimo na: nižavja, stara grudasta gorovja, mladonagubana gorovja.
Sredozemsko podnebje
Na jugu Evrope, v bližini Sredozemskega morja, poletja=vroča in suha, zime=mile in deževne. Rastje: suši prilagojene rastline, MAKIJA.
Prilagoditve za kmetijstvo v Sredozemlju
Namakalni sistemi- omogočajo pridelavo več letin v istem letu; kulturne terase- zgrajene so na strmih pobočjih, da veter ne odnaša zemlje in da lahko obdelujejo strojno; rastlinjaki- v poletjih varujejo pred pripeko in omogočajo pridelavo rastlin tudi pozimi; hrast plutovec- je zimzeleno rastje,dvajset metrov visoko drevo ima lahko tudi do 20 cm skorje iz katere pridobivajo pluto.
Seizmografi
Naprave za merjenje potresa.
Prebivalstvo in narodna sestava južne Evrope
Neenakomerna poseljenost. Gosto poseljena so: obale, kjer so glavna mesta, gospodarska in turistična središča in pristanišča; nižine ob rekah. Redko poseljena so: območja v notranjosti in gorati predeli.
Nižavja in kotline južne Evrope
Padska, Vlaška, Panonska kotlina, ...
Prst v južni Evropi
Prevladuje rdeča prst. Imenujemo jo tudi jerina ali terra rossa.
Posledice potresa
Razpoke na površju, sprememba vodnih tokov in nivojev tal, plazovi in podori, smrtne žrtve, tsunami.
Obale
Razčlenjene. VISOKA OBALA nastane, ko morje s svojo rušilno močjo izpodjeda obalo. Visoka obala=klif. Velika Britanija, Irska, Francija, ... NIZKA OBALA nastane kjer morje na obalo odlaga pesek. Belgija, Nizozemska, ...
Mladonagubana gorovja
So večinoma na južnem delu Evrope: Pirineji, Alpe, Apenini, Dinarsko gorovje, Balkan, Karpati, ...
Tektonske plošče
Sestavljajo Zemljino skorjo in se premikajo. Premikajo se tako, da: se ena drugi približujejo- podrivajo, se ena drugi oddaljujejo- odrivajo, se premokajo druga ob drugi.
Lega in položaj Evrope
Severna polobla, druga najmanjša celina, na vzhodu je povezana z Azijo Evrazija(skupno ime za Evropo in Azijo)
Podnebje južne Evrope
V južni Evropi prevladuje Sredozemsko podnebje. Zanj so značilna: vroča in suha poletja, krajše in mile zime, zimske temperature od 5- 10 stopinj Celzija, poletne temperature 20- 30 stopinj Celzija.
Vulkani južne Evrope
Vezuf, Stromboli, Etna, Santorini.
Jeziki in narodi južne Evrope
Večina prebivalcev južne Evrope govori enega od romanskih ali slovanskih jezikov. Posebnost so Albanci in Grki. Južna Evropa je narodnostno zelo poseljena, zato je območje številnih vojn.