Geografija

Ekvatorialno podnebje, prst, rastje

EKVATORIALNO PODNEBJE: -od 0 do 5. vzp. (tam kjer pihajo pasati - V obale celin do 10.vzp.) -tropski pas -vroče in vlažno podnebje -temp. ne padejo pod 20 (vse leto so visoke) -padavine enakomerno razporejene čez vse leto (1500-2000mm), konvekcijske -PRST: feralsoli (rdeče prsti) -RASTJE: tropski deževni gozd (rastline v nadstropjih, velika pestrost), sekundarni gozd (če posekamo gozd-podoben je jungli),ob rekah jungla, mangrove ob obalah

V čem se tropski cikloni razlikujejo od ciklonov pri nas

TROPSKI CIKLONI -le nad tropskimi oceani -le v določenem času (pozno poleti, jeseni), najvišje temp. morja -zelo obsežni (premer 500km) -močni vetrovi -velika količina padavin (pride do poplav na kopnem) - dokler ne pridejo do kopnega, moč začne usihati -Amerika: HURIKANI, Azija: TAJFUNI

Kaj je tekstura prsti

TEKSTURA prsti je razmerje med deleži v prsti pomešanih različno velikih delcev oz. razmerje med peskom, meljem in glino. -tudi ZRNAVOST PRSTI

Opiši toplo fronto

TOPLA FRONTA -topel zrak se počasi dviguje oz. nariva hladnega -naklon zelo položen (1k/300km) --> počasno adiabatno ohlajanje zraka -oblačnost se povečuje počasi (šibke padavine) -lahko traja več dni -po njej kratko obdobje toplega vremena

Opiši tropski pas.

TROPSKI PAS: -0-30.vzp. -Sonce je vse leto visoko -visoke temp. -majhne letne amplitude (večje so dnevne) -ni letnih časov -podnebja se razlikujejo po količini in razporeditvi padavin PODNEBJA: ekvatorialno, savansko, tropsko polsuho in suho

Kakšen je normalni zračni tlak( kje, kako so prišli do njegove vrednosti)

Normalen zračni tlak se pojavlja ob morski gladini in znaša 1013hpa. (izmerjen je bil na 45. vzporedniku na morski gladini)

Kaj so izohipsa, izoterma, izohieta, izobara, izohalina, izobata

-IZOHIPSA -črta, ki povezuje kraje z enako nadmorsko višino (PLASTNICA) -IZOTERMA - ki povezuje kraje z enako temperaturo -IZOHIETA - povezuje kraje z enako količino padavin -IZOBARA - povezuje kraje z enakim zračnim tlakom -IZOHALINA - povezuje kraje z enako slanostjo morja IZOBATA - povezuje kraje z enako globino morja

Naštej vrste padavin

-OROGRAFSKE PADAVINE (nastajajo na privetrni strani orografskih ovir; zrak se ob gorskih pregradah adiabatno ohlaja) -KONVEKCIJSKE PADAVINE (vertikalno dviganje zraka ali konvekcija - ob hitrem ali neenakomernem segrevanju površja) -plohe, nalivi, nevihte -CIKLONSKE (oz. frontalne) PADAVINE (tipične padavine zmernega pasu, ob prehodu ciklona)

Rečje, porečje, povodje, razvodje, razvodnica, viličenje

-REČJE ali REČNI SISTEM je reka s pritoki -POREČJE je ozemlje, ki pripada reki in njenim pritokom -POVIRJE je skrajni zgornji del reke, kjer ta izvira -POVODJE je ozemlje, s katerega tečejo reke v isto morje -RAZVODJE je ozemlje, med dvema porečjema -RAZVODNICA je črta med dema porečjema -VILIČENJE ali BIFURKACIJA - ena reka se razcepi in teče v dve različni reki (SLO samo podzemlje (Bloke), obarvana voda)

Naštej osnovne sestavine prsti

-organske snovi je malo (skupaj z živimi organizmi 5%) razgradijo se v humus -mineralni delci (s preperevanjem iz matične podlage - skelet, pesek, melj, glina) 45% -voda (25%) -zrak (25%)

Subtropsko vlažno in monsunsko podnebje, prst, rastje

-subtropski pas SUBTROPSKO VLAŽNO: -JZ deli celin -Temp. nihanja podobna sredozemskim -padavine enakomerno razporejene-pasati (okoli 1500mm) MONSUNSKO: -menjava suhega zimskega in vlažnega poletnega monsuna -JZ Azija (izrazito) -PRST: feralsoli -RASTJE: drevesa nižja, redkejša kot pri tropskem deževnem gozdu in več podrasti; VLAŽNI SUBTROPSKI GOZD (drevesa vedno zelena), MONSUNSKI GOZD (nekatera v času zimskega monsuna odvžejo listje)

Opiši aconalne, intraconalne, conalne prsti

ACONALNE PRSTI: mlade, slabo razvite (kamnišče ali litosol, regosol na flišu in obrečna prst) INTRACONALNE PRSTI - odvisne od matične podlage, vode, reliefa: -ranker -rendzina na apnencu in dolomitu (A in C horizont) -šotne (barje) -slane (soline ob morju) -ogljene prsti CONALNE PRSTI so najstarejše in so pod vplivom podnebja -izprane, globoke -Fe in Al se kopičijo v horizontu B-laterit, osnova za železovo, aluminijevo rudo

Kaj se dogaja pri adiabatnem ohlajanju oz. segrevanju zraka?

ADIABATNO OHLAJANJE in SEGREVANJE ZRAKA (zrak se pri dviganju širi in ohlaja, pri spuščanju pa stiska in segreva). Ko pride zrak na območje nižjega tlaka (višja nadmorska v.) se začne širiti, zato porabi nekaj energije in se ohladi. Pri spuščanju pa je ravno nasprotno.

Kaj je anticiklon(opiši)

ANTICIKLON (maksimumi) sklenjeno območje visokega zračnega tlaka. -prinaša lepo vreme -v središču je najvišji tlak zato se zrak spušča ter adiabatno segreva in suši - iz anticiklona gre zrak ven -smer urinega kazalca

Opiši sestavo atmosfere

Atmosfera ali ozračje je zračni ovoj okoli zemeljske oble, ki ga skoraj v celoti sestavljajo različni plini. - DUŠIK (78%) - KISIK (21%) - OSTALO (1%) voda v vseh agregatnih stanjih, ogljikov dioksid (0,03% oz. sedaj že 0,06-0,07%), žlahtni plini, ozon, prašni delci (kondenzacijska jedra - okoli njih se zgoščuje ali kondenzira vlaga, pride do temperaturne inverzije).

Kaj je ciklon(opiši)

CIKLONI (barične depesije ali minimumi) je veliko sklenjeno območjo zračnega tlaka. Ima obliko nepravilnega kroga s premerom tudi nekaj tisoč km). -Prinašajo slabo vreme z oblačnostjo in padavinami. -Najnižji tlak je v središču ciklona, zato vetrovi pri tleh pihajo iz robnih delov v središče. -S polobla - nasprotna smer urinih kazalcev (na južni je obratno). -v središču se zrak steka in dviguje (adiabatno se ohlaja, kar povzroči kondenzacijo in padavine).

Naštej vse conalne prsti( kaj vpliva na njihov nastanek).

CONALNE PRSTI (vpliv podnebja na nastanek) -FERALSOLI (rdečkasto rumene prsti vročih in vlažni predelov)- vpliv ekvatorialnega, savanskega, subtropskega vlažnega podnebja) -ARENOSOLI in KSEROSOLI (puščavske prsti) -vpliv puščavskega območja (malo rastja) -JERINA/TERRA ROSSA/JEROVICA (rdeče in rjave mediteranske prsti)- zaradi železovih primesi; mediteranske kulturne rastline; vpliv sredozemskega podnebja -KAMBISOLI (rjave gozdne prsti) - vpliv oceanskega in vlažnega kontinentalnega pod. -GREJZJOM (sive gozdne prsti) - vpliv manj vlažnega kontinen. pod. -ČERNOZJOM (črna prst) - vpliv kontinen. polsuhega pod. v notranjosti celin -KOSTANJOZJOM (kostanjeva prst) - vpliv sredozemskega suhega pod. -PODZOL (siva sprana prst)- vpliv zmernohladnega podnebja -GLEJSOL (tundrske prsti) -vpliv subpolarnega pod.

Naštej osnovne plasti atmosfere in opiši pomen ozonske luknje

Debelina plasti je odvisna od privlačne sile, ker se Zemlja vrti okoli osi - TROPOSFERA (spodnja plast atmosfere, najpomembnješa), nad ekvatorjem 10-16km višine, v njej se dogaja podnebje in vreme in zaradi redčenja zraka je večina zraka v troposferi - STRATOSFERA (zgornja plast) ,del nje pa je tudi OZONOSFERA (ozon - O3), ki ščiti pred UV žarki OZONSKA LUKNJA - tanjšanje ozonske plasti, ni več efektivna (povečana količina snovi v ozračju, ki povzročajo razpad ozona - predvsem FREONI (potisni plini, v razpršilcih in hladilnih napravah.

Kdaj v tvoji spalnici lahko nastane gosta megla

Gosta megla lahko v tvoji sobi nastane, če imaš v sobi zelo mrzel zrak, zunaj pa je zelo vroče.Ko odpreš okno v sobi začne nastajati megla.

Opiši hladno fronto

HLADNA FRONTA -pride za toplo -agresiven hladen zrak se podrine pod toplega -hiter dvig toplega -hitro adiabatno ohlajanje -silovite padavine (nalivi, grmenje, strele; POZIMI: intenzivne snežne padavine)

Kontinentalno polsuho in suho podnebje, prst, rastje

KONTINENTALNO POLSUHO IN SUHO PODNEBJE: -zmerno topli pas -zavetrna lega, na sredi celin -več mesecev je lahko temp. pod 0 stopinj -PRSTI: černozjom, kostanjozjom -RASTJE: visokotravna stepa, v Ameriki prerija, nizkotravna stepa

Kontinentalno vlažno podnebje, prst, rastje

KONTINENTALNO VLAŽNO PODNEBJE: -zmernotopli pas -velike letne amplitude (20-40stopinj), temp. pozimi pod 0 -manj padavin (800mm), višek padavin je poleti, konvekcijske (Lj: 1400mm) -razlike v podnebju posledica geo. širine in oddaljenosti od morja -na J polobli ga ni (na tej širini ni več celin) -PRST:kambisoli in grejzjomi (rjave in sive gozdne prsti) -RASTJE: listnati in mešani gozd

Opiši krajevne vetrove

KRAJEVNI ali LOKALNI VETROVI(krajevno kroženje zraka): -BURJA (piha od SZ proti JV (iz kopnega na morje - pozimi, ko je nad celino višji tlak) prinaša dobro vreme, sunkovit in hladen veter, sunki tudi do 200km/h) -KARAVANŠKI FEN (podoben burji, redkeje piha in ne doseže take hitrosti kot burja, piha od Karavank k nam) -OBALNI VETROVI (MAESTRAL - preko dneva iz morja na kopno (nad morjem je višji tlak zato piha na obalo, kjer je nižji), lahen vetrič - opekline !!! ; BURIN - topel veter, ki piha ponoči iz kopnega na morje) -POBOČNI VETROVI (podnevi - močno se segrejejo, saj nanje sijejo sončni žarki pod velikim kotom, zato se začnejo po pobočju dvigati - ponoči je ravno obratno, se spušča ; prisojna pobočja ; jadralci, skaklci, letalci...

Mokrišča

MOKRIŠČA so življenjski prostor, v katerem je zaradi preobilice vode stalna prekomerna vlažnost -najproduktivnejši ekosistemi na svetu, primerjamo s tropskim deževnim gozdom (ob rekah, jezerih, planotah, obalah) -Poznamo: MOČVIRJA, BARjA, MORSKA MOKRIŠČA MOČVIRJA-zadnja faza razvoja jezer, pogoj je neprepustna podlaga in zaraščanje bregov. -bujno rastlinstvo BARJA-nastanejo, ko ostanki rastlin ne razpadajo več (premalo kisika) - se kopičijo in spreminjajo v šoto MORSKA MOKRIŠČA - nastajajo v slani vodi ob plitvih obalah; Sečoveljske soline; MANGROVE (tropska morja; zračne korenine)

Kako , kje nastajajo monsuni

MONSUNI -periodičen veter v Aziji -poleti: z morja na kopno (prinašajo padavine) -pozimi: s kopnega na morje

Kaj je razlika med ožino in prekopom

MORSKA OŽINA je zožen del morja med dvema kopnima površinama in povezuje dve morji/oceana med seboj -pomorski promet -Bospor, Dardanele, Gibraltar, Doverska vrata PREKOPI - morja so bila ločena z ozkim predelom kopnega in na njih je človek zgradil umetne prekope -Panamski, Sueški, Korintski prekop

Naštej vrste jezer

NARAVNA jezera -glede na dotok in odtok vode: PRETOČNA JEZERA (stalen dotok, odtok) Bohinjsko JEZERA BREZ PRETOKA (KRATERSKA - v žrelih ugaslih vulkanov), (PUŠČAVSKA - nimajo odtoka - kopičenje soli), Čadsko v Afriki -glede na nastanek jezerske kotanje: VGLOBLJENA (kotanja nastala s poglobitvijo površja), najobsežnejša TEKTONSKA (Bajkalsko, Ohridsko) ZAJEZITVENA (zajezitev odtoka vode z različnimi nanosi); EROZIJSKA LEDENIŠKA (Triglavska); AKUMULACIJSKA LEDENIŠKA (Bohinjsko, Blejsko) UMETNA jezera UMETNA AKUMULACIJSKA JEZERA -rudniška jezera (Velenjsko) -Naserjevo jezero na Nilu -razlog: izraba hidroenergije, namakanje

Kako delimo rastje?

NARAVNO rastje (razvilo brez neposrednega vpliva človeka) KULTURNO rastje (razvil človek za svoje potrebe) POTENCIALNO rastje (bi raslo če ne bi bilo človeka oz. bi izginil) Glede na potrebe po vodi: -KSEROFITI (sušoljubne) -HIGROFITI (vlagoljubne) -MEZOFITI (ravno dovolj vode) Glede na potrebe po toploti: -TOPLOLJUBNE -HLADNOLJUBNE Skupine rastlinstva na Zemlji: tropski deževni gozd, tropski svetli gozd, savansko rastje, puščavsko rastje, mediteransko rastje, vlažni subtropski in monsunski gozd, listnati gozd, mešani gozd, stepsko rastje, iglasti gozd, tundrsko rastje, gorsko rastje.

Kaj se dogaja na polarni fronti

Na polarni fronti se stikajo tople zračne mase z juga (ki jih prinašajo zahodni vetrovi) in hladne zračne mase s severa (ki jih prinašajo polarno vzhodni vetrovi). -okoli 60.vzp. -hladni V veter bi šel rad na jug, Z pa na na sever -hladen je bolj agresiven, izrine toplega v višino (hladna fronta ujame toplo v vrhu ciklona (jedru), najmanjša razdalja) -polarna fronta vzvalovi (začetek ciklona)

Kako imenujemo prsti prilagojene na sušo in kako na vodo?

Na sušo - KSEROFITI (tam, kjer je premalo vode - kaktusi) na vodo - HIGROFITI (tam, kjer je vode preveč) Ravno dovolj - MEZOFITI (večina rastja v SLO)

Opis horizontov O, A,E,B,C in R

O - ORGANSKI HORIZONT - sveža ali delno razkrojena organska snov (listje, veje, korenine) A - HUMOZNI HORIZONT - so mineralni delci in organska snov, prib. 10cm debela plast, temno rjava barva prsti E - ELUVIALNI HORIZONT -Zaradi izpiranja- zelo svetle, brez hranilnih snovi B - ILUVIALNI HORIZONT - temnejši, malo bolj rodovitna --> Zaradi odlaganja se v njem kopičijo snovi, izprane iz horizontov A in E. C - HORIZONT - Horizont preperele matične podlage oz. preperina. R - HORIZONT - trdna matična podlaga. Na večini zemeljskega površja niso tako idealne razmere, da bi se razvili vsi horizonti. To še posebej velja za mlade oz. slabo razvite prsti, kjer A horizont (brez O horizonta) neposredno prehaja kar v horizont c.

Oceansko podnebje, prst, rastje

OCEANSKO PODNEBJE: -40.-50.vzp. -zmernotopli pas -mile zime, sveža poletja -majhna temp. amplituda (13-15 stopinj) -malo snega, veliko oblakov, megle in vetrov -padavine (600-800mm) -na Z strani celin -PRSTI: kambisoli (gozdne rjave prsti) -RASTJE: listnati gozd (predvsem bukev in hrast)

Kaj se dogaja pri okluziji

OKLUZIJA ali ZAPRTA FRONTA -konec (smrt) ciklona -ko hladna fronta dohiti toplo -topli zrak spodrine, ta se začne adiabatno ohlajati (padavine), ko je vse ohlajeno je vreme jasno

V čem se vlažno subtropsko podnebje razlikuje od monsunskega

Pri subtropskem vlažnem podnebju so padavine dokaj enakomerno razporejene čez celo leto, malo več jih je le poleti. Pri monsunskem pa je ta poletni višek veliko bolj izrazit (čez celo leto jih je manj, poleti pa veliko več). To je zaradi vlažnih poletnih monsunov.

Kaj so robna morja ( primer)

ROBNA MORJA -ležijo na robovih kontinentov, od oceanov jih ločujejo otoki -Severno in Barentsovo morje

Naštej pedogenetske dejavnike

PEDOGENETSKI DEJAVNIKI (dejavniki, ki vplivajo na nastanek in razvoj prsti) -MATIČNA ali KAMNINSKA PODLAGA (kisla, bazična) -PODNEBJE (vroče - kemično prepervanje (debela prst); hladno - fizikalno preperevanje (plitva prst)) -RELIEF-STRMINA: strmo pobočje (voda odnaša prst-plitve prsti), položno (debela prst), prisojna-kemično; osojna-fizikalno -ORGANIZMI (človek, mikroorganizmi) -ČAS (mlade, slabo razvite, zrele oz. razvite prsti)

Kateri so podnebni elementi in dejavniki(opis dejavnikov)?

PODNEBNI ELEMENTI: -temperatura(povezana s sončnimi žarki), zračni tlak(povezan z vetrovi), vlažni zrak (padavine) PODNEBNI DEJAVNIKI vplivajo na klimatske in druge dejavnike. -GEOGRAFSKA ŠIRINA (vpliva na vpadni kot sončnih žarkov, zato se temperature proti skrajnem S ali J zelo znižujejo(polarna noč in polarni dan), pri ekvatorju pa so najvišje) -RELIEF - vpliv nadmorske višine (višje je bolj mrzlo); privetrna in zavetrna lega (vpliva na padavine); prisojna in osojna stran (vpliva na vegetacijo-vinograd(prisojna), gozd (osojna) - RAZPOREDITEV MORJA IN KOPNA (morje se segreva in ohlaja veliko počasneje kot kopno); v krajih blizu morja so zato razlike med poletjem in zimo precej manjše kot v krajih v notranjosti - MORSKI TOKOVI - TOPLI (več padavin, višje temp., topel Severnoatlantski tok - poselitev na višji geo. š.) MRZLI (manj padavin, nižje temp., v tropskih geo. širinah pride do puščav (NAMIB, ATACAMA) - ROTACIJA ali VRTENJE ZEMLJE z odklonsko ali Coriolisovo silo (vsi morski tokovi in vetrovi se na S polobli odklanjajo v desno, na J polobli pa v levo). - ČLOVEK (mestna klima - v mestu 2stopinji topleje zaradi asfalta, betona in manj zelenih površin).

Podnebje večnega snega in ledu, prst, rastje

POLARNI PAS-edino podnebje PODNEBJE VEČNEGA SNEGA IN LEDU: -temp. so vse leto pod 0 -malo padavin (če so, so v obliki snega) -zaradi pomanjkanja padavin govorimo o LEDENIH PUŠČAVAH -raziskovalne postaje -PRST: je ni, le sneg in led -RASTJE: rastlinstva ni

Kakšen je pomen mokrišč

POMEN MOKRIŠČ: -naravni regulator vodnih tokov (v času deževja zadržujejo vodo - preprečuje poplave), (v času suše - pomembna vodna rezerva) -naravna čistilna naprava za odpadne vode -vir pitne vode -rekreacijsko območje Ščiti jihRamsarska konvencija (mednarodni dogovor o zaščiti mokrišč - so ledvice pokrajine)

Kaj je profil prsti in kaj so horizonti prsti

PROFIL prsti je prečni prerez prsti, od površja do matične podlage. V profilu vidimo različne večinoma vodoravne plasti, ki se razlikujejo po barvi in drugih lastnostih- to so HORIZONTI prsti.

Opiši efekt tople grede.

Rastlinjaki (kratkovalovno sevanje nemoteno pride skozi šipe, dolgi valovi pa ne morejo ven in notranjost se segreje) Podobno se dogaja tudi v atmosferi. Zaradi povečanega deleža CO2 (fosilna goriva), dolgi valovi ne morejo priti v atmosfero (zadržuje jih CO2) in posledično se segreva ozračje -POSLEDICA (globalno segrevanje, klimatske spremembe

Katere rečne režime poznaš

Rečni ali pretočni režim je spreminjanje pretoka preko leta -ENOSTAVNI (en dejavnik) glacialni (ledeniški) nivalni (snežni) pluvialni (dežni) -MEŠANI (dva dejavnika) snežno-dežni (pomembnejši spomladanski višek) dežno-snežni (pomemben jesenski višek) -KOMBINIRANI (samo dolge svetovne reke - več različnih režimov) _Mura in Drava --> snežni režim (največ vode poleti)

Savansko podnebje, prst, rastje

SAVANSKO PODNEBJE: -od 5. do 15. vzp. -tropski pas -visoke temp., lahko padejo pod 20 stopinj -padavine (1500-500mm) -menjavanje sušne in deževne dobe(vezana na zenitno deževje); ob ekvatorju daljša-več padavin; konvekcijske padavine -PRST: feralsoli -RASTJE: svetel tropski gozd (5.vzp.), dežnikasta drevesa (10.vzp.-afriške savane), trnato grmičevje (15.vzp.), ob rekah galerijski gozdovi

Kako delimo vodo v podzemlju

SKALNA VODA - v razpokah in votlinah v živi skali - najpogosteje --> kraške karbonatne kamnine (apnenec) TALNA VODA/PODTALNICA - nabira se v sipkih kamninah(prod, pesek), ki so zelo porozne (te luknjice lahko zapolni voda) voda prenika do nepropustne podlage; voda se nabira na spodnjem vodonosnem sloju

Od česa je odvisna slanost morske vode

SLANOST ali SALINITETA -najpomembnejša kemična lastnost morske vode -povprečna slanost 35promilov, Rdeče morje več kot 40, Mrtvo morje 279 -IZOHALINA-povezuje območja z enako slanostjo -morje ob povratnikih bolj slano (malo padavin, majhna dotočnost rek) -Odvisna je od razlike med padavinami in izhlapevanjem kot od geografske širine. -Visoke temperature in suh zrak ter vetrovi povečajo izhlapevanje in s tem tudi slanost -nizke temperature, obilne padavine in izlivi sladkovodnih rek slanost zmanjšujejo.

Kaj so sredozemska morja(primer)

SREDOZEMSKA MORJA -so med celinami /med dvema kontinentoma -Sredozemsko morje, Ameriško sredozemlje

Sredozemsko podnebje, prst, rastje

SREDOZEMSKO PODNEBJE: -30-40.vzp., v Evropi do 45. -subtropski pas -vroča in suha poletja ter mile in deževne zime -srednja zim. temp. (10stopinj), srednja poletna (25C) -500-1000mm padavin (lahko tudi več -obala Sredozemskega morja (samo zahodna stran celin) -PRST: Terra rossa ali jerovica ali rdeča in rjava mediteranska prst -MEDITERASNKO RASTJE: zimzeleni listavci (hrastovi gozdovi), iglavci (bor, cipresa, cedra), grmovna vegetacija-MAKIJA (lovor, rožmarin), GARIGA-aromatična zelišča (origano, bazilika, sivka)

Kaj je struktura prsti

STRUKTURA ali SESTAVA PRSTI - pokaže nam, kako in koliko so peščeni, meljasti in glinasti delci med seboj povezani v posebne skupke ali strukturne agregate. -Dobra struktura zagotavlja, da je v njej dovolj prostora za vodo in zrak ter da je rodovitna in rahla.

Opiši subpolarni pas.

SUBPOLARNI PAS: -tundrsko/subpolatno podnebje je edino

Opiši subtropski pas

SUBTROPSKI PAS -30-največ45.vzp. -vpliv subtropskega visokega zračnega tlaka in zahodnih vetrov (depresije oz. cikloni) -pojav TEMPERATURNIH LETNIH ČASOV -PODNEBJA: sredozemsko, subtropsko polsuho in suho, subtropsko vlažno in monsunsko podnebje

Subtropsko polsuho in suho podnebje, prst, rastje

SUBTROPSKO POLSUHO IN SUHO PODNEBJE: -subtropski pas -nadaljevanje tropskega polsuhega in suhega podnebja -večja letna temperaturna nihanja -pozimi lahko temp. padejo pod 0 -padavine pod 500mm oz. pod 250mm -POLPUŠČAVE in PUŠČAVE -PRST: arenosoli in kserosoli -PUŠČAVSKO RASTJE : šopasta trava, trnati grmički, kaktusi

Kako, na kakšen način se segreva ozračje?

Sonce segreva ozračje (sončni žarki - kratkovalovno sevanje) RADIACIJA (sevanje Sonca) -ko žarki pridejo do atmosfere, se jih del odbije (ODBOJ ali REFLEKSIJA), del ga absorbira/vpije atmosfera (ABSORBCIJA), del pa se rabije na molekulah plinov razprši (SIPANJE) - najmanj žarkov pride do površja (zrak je še vedno mrzel - ga ne segrejejo, preredko kratkov. sevanje) - površje vpije kratkovalovne žarke, ki nato oddaja dolgovalovne žarke, ki segrejejo zrak. KONDUKCIJA (posredno segrevanje ozračja preko segrete podlage)

Tropsko polsuho in suho podnebje, prst, rastje

TROPSKO POLSUHO IN SUHO PODNEBJE: -15-30vzp. -tropski pas -stalno območje visokega zračnega tlaka -PASATI -z oddaljevanjem od ekvatorja vedno večje temp. razlike -padavine (500mm-polsuho p.; 250mm-suho p.) -PRSTI: arenosoli, kserosoli -PUŠČAVSKO RASTJE: trnato grmičevje, šopasta trava, kaktusi, puščava, oaze

Subpolarno ali tundrsko podnebje, prst, rastje

TUNDRSKO ali SUBPOLARNO PODNEBJE: -subpolarni pas -zime se razteza čez skoraj celo leto, poletje traja nekaj nezanesljivih dni (le takrat so temp. nad 0) -malo padavin -PRST: glejsoli -TUNDRSKO RASTJE: lišaji, mahovi, živopisano cvetje, zelišča, pritlikavi grmi

od česa je odvisna temperatura morske vode

Temperatura je najpomembnejša fizikalna lastnost. Morska voda se segreva skoraj izključno od sončnega sevanja, pri čemer se razmere v površinskem sloju zelo razlikujejo od tistih v globokih plasteh. -le površinski sloj absorbira sončno energijo -globinski sloj pa le z navpičnim kroženjem vodnih gmot. -najvišje temp. so v tropskem pasu (najbolj navpičen kot sončnih žarkov) -najtoplejša: tropska morja; najhladnejša:polarna morja

Kako vpliva višina na temperaturo zraka in kaj je toplotni obrat?

Temperatura zraka z višino pada (VERTIKALNI TEMPERATURNI GRADIENT 0,65stopinj/100m) - TEMPERATURNI OBRAT ali INVERZIJA (hladni zrak, ki je težji se uleže na dno kotlin, zato so temperature tam nižje kot v višjih legah v okolici; lahko pride tudi do invezijske megle, saj vlaga zaradi nižjih temp. kondenzira.)

Na kakšen način izražamo pretok vode

To je količina vode v kubičnih metrih, ki na določenem mestu odteče skozi rečno strugo v eni sekundi(m3/s.) Na podlagi merjenj v 15-20 letih izračunamo povprečne pretoke po posameznih mesecih in izrišemo hidrograme.

Načini gibanja morske vode( topli, hladni tok)

VALOVANJE: potresi na morskem dnu, velike ladje, stalni vetrovi v določeni smeri PLIMOVANJE: posledica privlačne sile lune in Sonca MORSKI TOKOVI : nastanejo kar Zemlja kroži topli - prinašajo padavine in višjo temperaturo obali; hladni - na obali puščava, če je hladen tok v tropskem pasu

Kako, zakaj nastane veter

VETER je vsako gibanje zraka v vodoravni smeri (v navpični je dviganje in spuščanje zraka). Vetrovi nastanjeo zaradi razlik v zračnem tlaku, te pa zaradi različnega segrevanja površja. (zrak potuje spodaj od višjega tlaka k nižjemu;zgoraj pa od nižjega k višjemu tlaku - stalno kroži)

Vlaga v zraku( maksimalna, relativna, absolutna)

VLAGA V ZRAKU - voda, ki je v plinastem stanju (če jo je preveč, začne kondenzirati) -ABSOLUTNA VLAGA (količina vodne pare v zraku g/m3) -MAKSIMAlNA VLAGA (največja količina vlage v zraku, ki no zrak ob določeni temp. še ima preden postane nasičen in vlaga se začne kondenzirati; g/m3) -RELATIVNA VLAGA (razmerje med absolutno in maksimalno vlago (%))

Kaj je vreme, kaj je podnebje

VREME je trenutno stanje v ozračju oz. atmosferi v nekem kraju (zanj je značilno, da se stalno spreminja). PODNEBJE je povprečni letni potek vremena (vreme moramo opazovati vsaj 30let, da lahko določimo podnebje). sedaj smo v času globalnega segrevanja ozračja oz. klimatskih sprememb FLUKTUACIJE - spreminjanje podnebja na daljša časovna obdobja

Imenuj vremenotvorna središča

VREMENOTVORNA SREDIŠČA (odločilen vpliv na vremensko dogajanje po svetu) -stalna območja visokega oz. nizkega zračnega tlaka - ISLANDSKI MINIMUM ali CIKLON (dejaven skozi celo leto, ob zimi: vlažno, moker sneg, ni mrzlo; poleti: sveže, padavine, ni vroče) -AZORSKI MAKSIMUM ali ANTICIKLON (vroče in soparno) -SIBIRSKI MAKSIMUM ali ANTICIKLON (območje visokega zračnega tlaka nad Sibirijo; suho, mrzlo, padavin ni; bolezni ni -premalo vlage za bakterije)

Zmernohladno podnebje, prst, rastje

ZMERNOHLADNO PODNEBJE: -50 ali 55 in celo do 65 stopinj g. širine -zmernotopli pas -S Evrazije in Aljaske do Labradorja -dolge in ostre zime, kratka in izrazita poletja -55.vzp-poletni dan (17ur), 65.vzp-poletni dan (22ur) -v globini permafrost -PRST: podzoli -RASTJE: iglasti gozd

Opiši zmernotopli pas.

ZMERNOTOPLI PAS: -temp. letni časi -spremenljivost vremena -polarna fronta in potujoče depresije (cikloni) -geo. širina vpliva na dolžino poletja in poletnih dni -PODNEBJA: oceansko, vlažno kontinentalno, kontinentalno polsuho in suho, zmernohladno

Kaj se dogaja pri planetarnem kroženju zraka

ZRAČNE MASE - obsežne gmote zraka (enake lastnosti v temp. invlažnosti zraka) -zrak se pri ekvatorju dviga in ohlaja pri 30vzp. se spušča, suši in zgošča - PUŠČAVE (del se vrne k Ekvatorju v obliki PASATOV (suhi vetrovi, ki pihajo proti ekvatorju)) , od 30.vzp. potuje zrak proti 60.vzp. (ZAHODNI VETROVI), kjer pride do stika z polarnimi vzhodnimi vetrovi - POLARNA FRONTA na 60vzp.)

Posledica česa je subtropsko območje visokega zračnega pritiska

subtropsko območje visokega zračnega tlaka -30.vzp. -tam se zrak spušča, adiabatno segreva in suši -večno sončno vreme -PUŠČAVE

Kako človek vpliva na prst( pozitivno, negativno)

Človek z različnimi oblikami obdovanja spreminja predvsem strukturo prsti in premeša zgornje horizonte -pozitivno in negativno -GNOJENJE povečanje rodovitnosti, onesnažuje prst in podtalnico (umetna gnojila) -prekisla prst --> dodajanje apna -KULTURNE TERASE če je relief prestrm, preprečujejo odtekanje vode in erozijo -vlažne prsti --->izsušuje, suhe prsti ---> namaka ((ob dolgotrajnem namakanju se zasolijo) -RASTLINSKA ODEJA - odstranitev - izpostavi prekomernemu odnašanju in izpiranju hranjivih snovi v spodnje horizonte -POPOLNO UNIČI (gradnja prometnic, širitev naselij) ANTROPOGENE PRSTI - na novo ustvarjene (vrtovi, njive) Izraz degradacija prsti pomeni slabšanje njene kakovosti oz. osiromašenje. Sem lahko prištejemo tudi erozijo prsti.