RP: obligacijsko pravo

¡Supera tus tareas y exámenes ahora con Quizwiz!

190. A in B skleneta kupno pogodbo, B zamudi s plačilom kupnine. Kaj lahko zahteva A?

-lahko zahteva plačilo ZAMUDNIH OBRESTI, ne pa celega interesa

108. A je zaprosil, če lahk pri njem shrani dragoceno vazo. B je sprva pristal, kasneje pa si je premislil. Šele ko mu je A zagrozil s tožbo zaradi neizpolnjenega dogovora, je B znova privolil v to, da A prinese vazo k njemu. A je to tudi storil, B pa je vazo skrbno zavil v papir in jo postavil na polico v omaro. Omare ni zaklenil, kljub temu da je imela na vratih ključavnico. B je doma imel 5 otrok, ki so odprli vrata omare in želeli videti kaj je na polici. Vaza je padla in se razbila. Opredeli pravna razmerja nastala v tem primeru. Katere pr. možnosti ima na razpolago A? Kaj bi lahko A storil v primeru, da B kljub dogovoru, da bi shranil vazo nebi želel tega storiti ko bi mu jo A prinesel v poset?

117. A je prodal Bju kravo. Dogovorila sta se, da mu jo bo izročil jeseni. Pred izročitvijo se je krava otelila. Komu pripada tele? Kako je s stroški za krmo v času do izročitve? Utemelji!

118. A je Bju prodal hišo. Pred izročitvijo je demontiral vgradne omare in jih odpeljal. B se s tem ne strinja. V čem je problem? Kaj lahko B stori? Utemelji!

154. A kupi štiri tramove, drugi dan jih pride iskat, da jih odpelje. Ugotovi, da so bili ukradeni. Komu? Utemelji.

155. A kupi v trgovini z rabljenimi oblačili obleko. Ko pride domov pa opazi, da ima obleka luknje v žepu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori?

158. A proda B-ju obolelega konja, ki kmalu pogine. Še prej pa okuži ostalo B-jevo živino. Kaj svetuješ B-ju? Upoštevaj dobrovernost in zlovernost.

184. A je kupil od B-ja konja, za katerega je bil prepričan, da zna voziti. Kaj lahko stori, če konj ne zna voziti in v katerem primeru? Za kaj sploh gre?

213. A je prodal istega konja B-ju, zatem C-ju in nato D-ju. Posamezni izmed kupcev niso vedeli, da je bil konj prodan večkrat. Zatem je A konja izročil C-ju. Kako je z LP na konju? Kdo je na slabšem? Utemelji.

223. A od B-ja kupi bolanega vola, ki nato pogoine. Še prej pa okuži ves hlec. Kaj lahko zahteva A?

226. Oseba A nevede proda ukradeno stvar osebi B. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali je kupna pogodba veljvavna? Kakšne so možnosti B-ja?

227. A se dogovori s C-jem, da bo kupil njegovega konja za toliko, za kolikor ga je on kupil. Ali je kupna pogodba veljavna?

228. Ali lahko oče in sin pod njegovo oblastjo skleneta kupno pogodbo?

229. A je prodal hišo B-ju za 5000 sestercev in za to, da B popravi njegovo drugo hišo (storitev). Ali je kupna pogodba veljavna? S katero tožbo lahko A zahteva, da B popravi njegovo hišo?

230. A proda zemljišče, ki je vredno 10 000 sestercev svojemu nečaku za 500, ker mu želi razliko podariti. Ali je darilna pogodba veljavna? Kaj pa če bi določila ceno 1000 sestercev,vendar se dogovorila da B tega ne bo plačal?Ticij je z Gajem sklenil kupno pogodbo glede hiše, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupcu pripadajo tudi vodovodne cevi. Postavilo se je vprašanje, ali k vodovodnim cevem spada tudi rezervoar iz katerega teče voda, čeprav v pogodbi ni bilo nič omenjeno! Komentiraj!

231. A je prodal B-ju mizico, za katero sta oba mislila, da je zlata. Ali je pogodba veljavna?

232. A je z B-jem sklenil kupno pogodo glede najemniške hiše, pri tem sta se dogovorila, da ima A pravico razdreti pogodbo, če kupnina ne bo plačana v roku 1 meseca. Hiša je pogorela pred iztekom roka. Ali se lahko B izogne plačilu kupnine?

234. A si je ogledal B-jevo zemljišče in je teden dni kasneje sklenil z njim kupno pogodbo. Dan pozneje se je razdivjal vihar in izruval drevesa. Komu pripada les, če zemljišče še ni bilo izročeno? Utemelji.

235. A se je dogovarjal z B-jem o nakupu konja, vendar sam ni znal oceniti njegove vrednosti, zato je prosil B-ja, naj konja pusti pri njem, da ga bo pokazal svojemu prijatelju C-ju, ki je bil strokovnjak na tem področju. B se je strinjal, potem je pa isto noč zatela strela v A-jev hled in je konj umrl v požaru. Kdo trpi škodo?

241. A da B-ju v zakup zemljišče. Sosed C pride na to zemljišče in utrga jabolka, poleg tega pa ukrade še zaboj jabolk. Zakaj sploh gre? Kdo bo lahko kaj terjal od koga?

249. A je imel stanovanjski blok, v katerem je živelo več najemnikov. Blok je upravljal upravnik B. On se je z vodovodarjem C dogovoril, da bo pregledal in popravil tesnila vseh pip v bloku. Za kakšen pravni posel gre? Kdo in po pod kakšnimi pogoji je zavezan plačati C-ju? Utemelji.

253. A je vzel v najem terme od prvega dne naslednjega leta. Ker je zamujal s plačilom, je obljubil najemodajalcu, da mu zastavi svojega sužnja Seja. Pred dospetjem obveznosti iz najemne pogodbe je prepustil istega sužnja v zastavo drugemu upniku, od katerega si je izposodil nek denarni znesek. Za kaj gre? Kako bo s poplačilom zastavljenega sužnja?

254. A od B-ja za 5 let zakupi kmetijsko zemljišče, saj namerava gojiti solato. Ker so cene zelenjave na trgu nizke, A že eno leto ne obdeluje zemljišča, zato se je razrasel plevel, ki se je začel širiti na sosednje zemljišče. S kakšno skrbnostjo mora ravnati zakupnik? Kaj lahko stori B, če ga sosed terja za odškodnino?

259. Ticij je dal Pamfilu v najem tujo hišo za 50, ta pa jo je dal naprej v najem za 60. Nato je lastnik prepovedal bivanje v hiši. Katero tožbo ima Pamfil in kaj lahko zahteva?

262. Zakupnik je na A-jevo zemljišče pripeljal par volov, katere je prej obremenil s hipoteko v prid B-ja. Ali lahko A zahteva vole od B-ja z actio hypothecaria in rem?

263. Zakupnik term je dobil A-jevo obleko v hrambo. Kasneje je bila obleka ukradena. Za kaj gre? Kdo odgovarja? Utemelji.

268. A se je z Bjem dogovoril, da mu bo pred njegovo poroko prepleskal stanovanje. Tri dni pred Bjevo poroko, se je odpravil k Bju, da bi začel delati, vendar ga ni našel doma. Zato se je odpravil k Cju, s katerim se je tudi dogovoril, da mu bo prepleskal stanovanje in začel delati pri njem. Delo pri Cju je dokončal šele po Bjevi poroki. Za kaj gre? Kaj lahko kdo zahteva od koga? Utemelji!

271. A je dal svojo stvar na popravilo k B-ju. Medtem ko je popravilo trajalo, se je dogovoril s C-jem, da mu (A C-ju) proda stvar, ki je bila na popravilu pri B-ju. Zato, da ne bi imela preveč zamudnega dela, sta se sopogodbenika dogovorila, da se stvar šteje za izročeno C-ju. Okvalificiraj dogovor med A-jem in C-jem. Za kaj gre? Utemelji! Kaj se zgodi, če B ne želi izročiti stvari C-ju? Kateri zahtevek ima na voljo C? Utemelji.

278. A je prepustil svojo obleko v čiščenje B-ju. Slednji je obleke zvečer tudi na običajen način shranil v pralnici. Zatem je prišla mimo C-jeva krava, ki je odrinila zapah na vratih in prežvečila obleko. Kdo in kako odgovarja za obleko? Utemelji!

284. A se je dogovarjal z ladjarjem B, da mu bo slednji prepeljal 100.000 mernikov najboljše afriške pšenice iz Aleksandrije v Minturne. Vendar je bil ravno tistega dne, ko je B priplul do obale Italije, v reki, po kateri je moral opraviti zadnjih nekaj km poti, nizek vodostaj, zato njegova ladja, primerna za morsko plovbo, ni mogla nadaljevati poti. B je preložil tovor na manjšo ladjo drugega ladjarja, ta pa se je kmalu zatem potopila že v ustju reke. Za kakšno razmerje gre? Kdo trpi nastalo škodo? Utemelji, upoštevajoč različne možnosti.

285. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo prekopal vrt okoli njegove hišice na deželi in posadil paradižnik ter fižol. Na poti k B-jevi hišici je imel A prometno nesrečo, v kateri si je zlomil nogo. Ali je A s tem rešen svoje obveznosti nasproti B-ju? Za kaj sploh gre? Utemelji.

286. A se je zavezal B-ju opraviti določena fasaderska dela na hiši. B-jev sin C pri tem porine A-jevega sužnja, ki je pomagal pri delu, s terase na travnik pred hišo. Tam ga je opazil D-jev oven, ki se je vanj zaganjal toliko časa, da ga je precej poškodoval. A ni mogel opravljati dela brez tega sužnja nekaj časa, dokler suženj ni okreval. Svetuj A-ju. Katera pravna sredstva ima slednji na voljo? Upoštevaj različne možnosti. Za kaj sploh gre?

29. A je Bju odnesel stvar, ki mu jo je dolgoval na temelju stipulacije. Ker Bja ni bilo dom ajo je pustil pri njem. Stvar je bila po naključju uničena še pred Bjevo vrnitvjo. Kako je s posestjo in kako z Ajevo obveznostjo iz stipulacije in v katerem primeru? Kdo bo trpel nastalo škodo?

290. Mizar naredi postelje za A-ja in jih postavi na javen prostor. Edil jih z ukazom uniči in polomi. Kdo trpi škodo? Komentiraj. Tožbe.

300. A je naročil B-ju, naj C-ju posodi 100 zlatnikov. Glede na to, komu bo C dolžan vrniti posojene zlatnike, lahko nastaneta dve razmerji. Pojasni, kateri dve in kdaj.

301. A je naročil B-ju, naj mu kupi C-jevo hišo za 120, on pa jo je kupil za 150. A ne želi povrniti stroškov, ker trdi, da se B ni držal mej naročila. Kaj lahko stori B? Katero tožbo ima?

302. A naroči B-ju naj terja C-ja. B terja C-ja, ki nima denarja in C ga prosi, naj ga ne terja. Ali B mora terjati od C-ja? Kaj lahko stori A, če B zaradi C-jevih besed noče terjati? Komentiraj.

304. A naroči B-ju, da od C-ja izterja 100. C nima denarja, zato prosi B-ja, da mu odpusti dolg. Za kaj gre? Ali lahko B C-ju odpusti dolg? Kaj lahko stori A, če B C-ja ne terja?

307. A želi plačati svoj dolg upniku B-ju, ki biva v bližnjem mestu. Zato naroči C-ju, ki namerava iti na tržni dan v mesto, naj zanj plača dolg. Ker računa na C-jevo pozabljivost, isto naroči D-ju. Kdaj postane drugo naročilo brez predmeta? Ali obstaja pravna zveza?

308. A, ki nima denarja, ki bi ga rad posodil B-ju, naroči C-ju, naj posodi denar B-ju. Po izteku roka je B vrnil C-ju šele polovico posojenega zneska. Kaj lahko stori C? Katero tožbo ima zastavni upnik in kaj lahko z njo zahteva?

310. A prosi B-ja, ki odhaja v ZDA, da mu kupi fotoaparat. Ta ga kupi, a mu ga ne želi izročiti. Kakšno je razmerje? Kaj lahko naredi B?

415. Ženska A je s pismom podarila zemljišče B-ju, ki ni njen mož. Potem pa je isto zemljišče vzela od B-ja v zakup. Kaj lahko stori B?

416. A prepusti B-ju sekiro v prekarij. Kako je s prekarijskim razmerjem?

314. A in B sta se dogovorila, da bo vsak prispeval po 100 sestercev z namenom, da nakupita obleke, ki bi jih nato preprodala. B je obleke tudi kupil od C-ja. Slednji mu jih je že izročil, ta pa mu jih še ni plačal, saj je bil dogovorjen rok plačila dva meseca.; a)Ko se je odpravil na pot, so ga napadli razbojniki in mu odvzeli polovico nakupljenih oblek. Za kaj gre? Kdo trpi nastalo škodo? Zoper koga ima C zahtevek za plačilo oblek? Na kaj se bo slednji glasil? Utemelji!; b)Kaj pa, če bi B padel v zasedo že na poti k C-ju, razbojniki pa bi mu odvzeli denar za nakup oblek in raztrgali drago obleko ter mu vzeli zapestno uro znamke Rolex. Kdo bi trpel škodo? Utemelji!

317. Jaka in Primož sta skupaj pripravljala zabavo za rojstni dan. Jaka je dal na voljo svoj prostor, Primož pa je prinesel kristalne kozarce in šampanjec. Jaka je postavil kozarce na mizico, za katero je vedel, da je razmajana, vendar je bil prepričan, da bo miza zdržala. Pozneje pa je nekdo nanjo položil še ogromno posodo sangrije in miza se je podrla. Kdo nosi škodo?

321. A in B imata vsak po enega konja. Odločita se, da ju bosta združila in bo tako vsak od njiju zoral svojo zemljo. A prepusti B-ju konja. Konj pri B-ju umre. Za kaj gre? Kdo trpi škodo? Tožba.

324. A in B imata vsak svojega vola. Iz teh volov naredita par in vsak teden ta par uporablja eden izmed njiju. Pojasni razmerje in navedi mogoče tožbe.

326. A in B se dogovorita da bosta združila ovce in jih skupaj pasla ter tako pridobivala volno. Sosed A-ja opozori, da ponoči okoli hodi volk in da je nevaren za ovce. A kljub opozorilu ovc ponoči ni čuval in je zaspal, medtem pa je volk pojedel nekaj ovc. Za kakšno razmerje gre? Ali lahko B zahteva vrednost nazaj?

327. A in B se dogovorita, da bosta šla tekmovat na konjsko dirko za štiri konje. Ker redita konje, bo vsak prispeval dva. Pred dirko en konj pogine. Kdo trpi škodo? Kako imenujemo to razmerje? Kako bi bilo, če bi nastala korist?

329. A in B sta sklenila, da bosta združila svoje ovce in pridelovala ovčji sir. Nekega dne A opazi poškodovano ogrado, kjer so ovce, in odloči se, da jo bo popravil po ogledu tekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahteva odškodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!

331. A je B-ju plačal 1000 sestercev za osvoboditev njegovega sužnja. B ga ni osvobodil. Pojasni razmerje in pravne zahtevke.

332. A se je z B-jem dogovoril, da bo smel na njegovem zemljišču pasti konja. Hkrati sta se dogovorila, da bo smel B konja po potrebi vpreči v svojo kočijo. Za kakšno pogodbo gre in kakšna pravna sredstva so bila v zvezi s tem na voljo v rimskem pravu?

333. A želi kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B A-ju izročil konja Sivca, A pa bo njemu dal v zameno 1000 evrov in svoj zimski plašč. Čez mesec dni B izroči A- ju konja, A pa B-ju ničesar. B želi naperiti tožbo zoper A-ja. Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno? Kakšne zahtevke lahko naperi B zoper A-ja? Kakšen je stvarnopravni položaj na konju Sivcu, na 1000 evrih in na zimskem plašču? Argumentiraj.

336. A je podaril B-ju 1000 pod pogojem, da bo slednji uspešno opravil izpit iz rimskega prava. B izpita še ni opravil, kljub temu pa mu je A izročil podarjeni znesek. Ker B tudi čez leto dni, po številnih neuspelih poskusih izpita ni opravil, se je A odločil, da mu podarjeno odvzame, saj mu je izročil v visečnosti pogoja. B temu nasprotuje in trdi, da mu izročenega zneska ne more odvzeti. Kdo ima prav? Utemelji.

337. A je že dolgo obljubljal sliko B-ju. Ko je zašel v dolgove, mu je sliko izročil v upanju, da mu bo B pomagal. Za kaj gre? Kje se lahko zatakne? Morebitne tožbe in kdaj pridejo v poštev?

339. Lukrecija je dan po svojem 11. rojstnem dnevu prijateljici Liviji podarila dragocene uhane. Čez eno leto si je premislila. Utemelji, ali jih bo lahko zahtevala nazaj? Katero rimsko pravno načelo prihaja v tem primeru v poštev?

340. A proda zemljišče, ki je vredno 10.000 sestercev svojemu nečaku za 5.000, ker mu želi razliko podariti. Ali je darilna pogodba veljavna? Kaj pa, če bi določila ceno 10.000 sestercev, vendar bi se dogovorila, da B tega ne bo plačal?

372. A je šel na križarjenje in vzel s seboj svoj nov prenosni računalnik. Spravljenega je imel v kajuti, potem pa je izginil. Preiskava je pokazala, da je računalnik ukradel mornar, ki ga je prodal in denar zapravil v enem izmed mest, v katerih so se ustavili. Zaradi načina življenja na ladji, mornar nima svojega premoženja. Kakšna so razmerja med njimi? Kaj lahko stori A?

379. A-jeva zaročenka je ugotovila, da jo A že eno leto vara, zato je v jezi vrgla briljantni zaročni prstan na pločnik in rekla, da noče imeti ničesar od njega. Kasneje je šel mimo tistega kraja B, ki je bil A-jev prijatelj. Na tleh je našel prstan in ga tudi prepoznal. Prstan je bil vreden 5000 evrov in B se je hitro spomnil, da z A-jem sploh nista tako dobra prijatelja, v bistvu bolj znanca, in da ga pravzaprav niti ni povabil na poroko, tako da mu v bistvu ni ničesar dolžan, prej obratno. Prstan je spravil v žep in ga prodal na črnem trgu. Ali je B zagrešil tatvino? Utemelji.

38. Sin pod očetovsko oblastjo si je dal obljubiti 100 sestercev pod pogojem, da bo naslednje leto Mevij konzul. Kmalu nato oče sina emancipira, Mevij pa zares čez eno leto postane konzul. Komu pripada tožba iz stipulacije? Utemelji.

408. A je popravljal streho na svoji hiši. Ena od opek mu je zdrsnila iz roke in padla na Bjev avto, ki je bil parkiran na vrtu. Za kaj gre? Morebitni zahtevki? Utemelji!

409. A je zaskrbljeno opazoval, kako se zid sosedove hiše, ki je stala na strmem pobočju nad njegovo hišo, vse bolj nagiba in grozi, da se bo zrušil in poškodoval njegovo hišo. Kaj lahko stori?

410. A po elektronski pošti naroči slaščičarju poročno torto, toda zmoti se pri roku - namesto 1. oktober napiše 1. november. Slaščičar torto dostavi dan po poroki, tj. 2. oktobra. Kaj lahko stori A, ki je moral manjše tortice kupiti pri konkurenčni slaščičarni, da je postregel goste?

414. Tri popotnike so ujeli Luzitanci in A je bil poslan domov pod pogojem, da bi prinesel odkupnino za vse tri. A se ni vrnil in druga dva ujetnika sta morala dati denar za vse tri. Ali lahko zahtevata njegov del nazaj?

83. A je posodil B-ju vazo. Ko jo je hotel nazaj, se mu je B zlagal, da so mu jo ukradli. B umre, njegov dedič v zapuščini najde vazo, ki jo kot volilo prepusti C-ju. Čez tri leta A odkrije vazo pri C-ju. Kaj mu svetuješ? Ali je morda B-jev dedič D odgovoren za namerno poslabšanje stvari (ki ga je zagrešil B)?

84. A je prepustil svoj osebni avtomobil na posodo za čas enega meseca B-ju. Tik pred prenehanjem razmerja ga je B prosil, če bi smel še do nadaljnjega uporabljati njegov avtomobil. A je v to privolil. Kvalificirajte ta dogovor s stvarnopravnega aspekta. Za kaj gre? Utemeljite!

87. B je A-ju posodil sliko. A je kmalu za tem umrl in njegov dedič C je predvideval, da je slika A-jeva. Ali bo lahko priposestvoval? V čem je problem?

103. A je shranil denar pri B-ju, da bi ga izročil C-ju, ko bi ta pripeljal nazaj pobeglega sužnja. C ni privedel sužnja, B pa ne želi vrniti denarja, ker trdi, da se ni izpolnil pogoj shranitve. Kaj lahko stori A?

- A lahko zahteva denar nazaj z actio praescriptis verbis.

107. A shrani pri B-ju 10 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih lahko porabi. Preden jih B porabi, so mu bili ukradeni. Razloži razmerje in napiši katero tožbo je imel A nasproti B-ju in kaj je z njo terjal.

- Gre za nepristno shranjevalno pogodbo (depositum irregulare). A lahko terja od Bja vrnitev denarnega zneska s condictio certae creditae pecuniae, ker je denar bolj posojen kot shranjen in je zato na B-jevo nevarnost. Če sta se stranki dogovorili za obresti, jih lahko A zahteva z actio depositi directa, ker gre za razmerje bonae fidei, zato pri tej pogodbi zadostuje že navaden dogovor.

31. B obljubi A-ju s stipulacijo 100 sestercev, pod pogojem, če bo C umrl. Ali lahko A stipulacijo iztoži in kdaj?

- Gre za nujni pogoj - dejstvo, ki ni negotovo (učinkuje brezpogojno) -A lahko iztoži B-ja takoj.

26. A: »Ali mi obljubiš dati 100, če me ne boš napisal v oporoko?« Kaj je to?

- Gre za stipulacijo, ki pa je sklenjena pod nemoralnim pogojem, zato je nična

161. A se dogovori s C-jem, da bo kupil njegovega konja za toliko, za kolikor ga je on kupil. Ali je kupna pogodba veljavna?

- Pogodba je veljavna, ker je cena določljiva v izpolnitveni fazi pogodbe

74. Pobegli suženj je posodil denar A-ju. Ali lahko zahteva denar sužnjev gospodar?

- Posojilna pogodba ne nastane, ker pobegli suženj posodi denar proti gospodarjevi volji. Sužnjev gospodar pa lahko zahteva denar nazaj z rei vindikacijo, če so novci še v prejemnikovi posesti, če pa jih je prejemnik porabil, jih lahko gospodar zahteva s condictio sine causa. - 75. Rimljan A je posodil B-ju 100.000 evrov, da bi slednji nakupil najboljše sicilijansko pšenico in jo z ladjo dostavil iz Minturna v Aleksandrijo. Dogovorila sta se, da bo lahko zahteval vrnitev posojenega zneska z obrestmi vred, ko prispe pšenica na namembni kraj. Ladja se je v neurju potopila. Kakšne bodo pravne posledice? Za kaj sploh gre? Utemelji. -gre za fenus nauticum (pomorsko posojilo) -B postane zavezan samo če ladja prispe v namembni kraj (če se potopila ni nastala zaveza- tveganje je prevzel posojilodajalec) -če je B-ju možno očitati krivdo so na voljo zahtevki iz posojilne pogodbe (npr. če bi ladjo zaupal nesposobnem ladjarju) -od odhoda do konca plovde je tveganje na strani posojilodajalca

132. A in B se dogovarjata za prodajo tramov. Dogovorita se za ceno in A si tramove tudi ogleda pri B-ju. Ponoči so tramovi ukradeni. Komu?

- Če so bili tramovi označeni ali pa je kupec pri njih postavil čuvaja, gre za izročitev na dolgo roko in ukradeni so kupcu. -V nasprotnem primeru je škoda prodajalčeva.

212. A in B sta se dogovorila, da A proda B-ju konja Sivca. Vendar je B zaradi hrupa na tržnici napačno slišal ceno 1000 namesto 10.000. A je B-ju konja v skladu s pogodbo izročil takoj, B pa bi moral kupnino poravnati v roku 1 meseca. B je opazi, da je narobe razumel ceno in zahteva razveljavitev pogodbe. Konj je bil že izročel. Kako je z LP na konju? Utemelji, upoštevajoč različne možnosti.

-A in B skleneta prodajno pogodbo- ki je nična če ni soglasja o kupnini- LP ne preide -B izpodbija pravni posel, če je zmota bistvena in opravičljiva -pravni posel izgubi svojo kavzo, razpolagalni pravni posel ne more obstajati brez kavze in posel je ničen -A lahko z CONDICTIO INDEBITI zahteva konja nazaj -2 možnost: zmota ni opravičljiva

160. A si je za svoj 25 rojstni dan želel kupiti konja. Z Bjem je sklenil kupno pogodbo. Ko je konja dobil, se je izkazalo, da ima hudo karakterno hibo, ki pa je A, ki ni bl vešč kupčevanja s konji ni opazil. Kaj lahko stori A? Obrazloži!

-A je bil nedoleten- zato, če dokaže da ga je prodajalec želel ogoljufati in izkoristiti njegovo neizkušenost, se lahko sklicuje na zakon lex leatoria in doseže povrnitev v prejšnje stanje -drugače lahko uveljavlja tudi STVARNO NAPAKO- z ACTIO REDHIBITORIA ali ACTIO QUANTI MINORIS

202. A je kupil stvar od B-ja za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. B mu je stvar izročil. Ali je A postal lastnik stvari?

-A je postal lastnik -pomembnejše je dejansko stanje kot subjektivno prepričanje -dejanska zmota ne škoduje

364. A je na cesti našel uro. Odnesel jo je domov in jo spravil v omaro. Čez nekaj dni so Aju vlomili v stanovanje in mu med drugim vzeli tudi najdeno uro. B, ki je Aja videl, ko je našel uro, je to povedal lastniku Cju. Kaj lahko stori lastnik? Utemelji.

-A je storil tatvino, ko je vzel uro domov brez namena, da bi jo vrnil je postal nedobroverni posestnik -lastnik lahko zahteva od A z ACTIO FURTI- 2x vrednost ukradene stvari. -od vlomilca (posestnika) zahteva uro z REI VINDIKACIJO, ker A brez svoje krivde ne poseduje več/ali condictio furtiva

27. A si je dal s stipulacijo obljubiti, da bo promisor B 1.marca dal Cju 100. Za kaj gre? Kako bo z veljavnostjo stipulacije?

-Stipulacija ne bo veljavna, ker gre za pogodbo v korist 3. Osebe. RP priznava učinke le med strankama.

3. A dolguje B-ju 100. Ker trenutno nima denarja, ga vzame od C-ja brez njegove vednosti. Razmerje med A in C? Ali vrnitev dolga velja?

-A je tat in ima namen prilastitve. -Za lastninsko pravico ne vemo, kdo jo ima (ker gre za denar). -Če denar še ni bil porabljen, jo ima C. Po porabi denarja je možna le actio furti, pred pa rei vindicatio. Dokler je možno naperiti rei vindicatio, zahtevek ne ugasne.

246. A ima stanovanje v najemu, montira nova okna in vrata. Po koncu najemne pogodbe jih lastnik odvzame iz stanovanja. Ali jih A sme terjati? S čim?

-A jih lahko terja z REI VINDICATIO

386. A je opazil, da se njegovi hiši bliža požar. Da je ogenj ne bi zajel, je podrl sosedovo hišo, ki je bila vmes. Ali je bil A upravičen do tega? Za kaj gre? Ali lahko sosed zahteva povrnitev nastale škode?

-A ju je pretila neeposredna konkretna nevarnost. Ker je ravnal v skrajni sili, ni protipravnosti in ne odgovarja za protipravno poškodovanje tuje stvari po akvilijskem zakonu -gre za tehtanje dobrin

138. A in B sta sklenila kupno pogodbo, B pa je zamudil s plačilom kupnine. Kaj lahko zahteva A?

-A lahko zahteva samo plačilo zamudnih obresti -ne pa celotnega interesa.

398. A-ju se je pokvaril avto. Ker se mu je zelo mudilo, ga je pustil na B-jevem zemljišču, dalje pa je šel peš. Sosedov pes, ki je bil privezan na zelo dolgi verigi, je A-ju poškodoval avto, ker se je potikal okoli njega in z verigo drgnil njegov avto. Kaj lahko stori A?

-A lahko zahteva vrnitev škode z ACTIO DE PAURPERIE, lahko pa namesto tega noksalno izroči psa. Lahko toži z analogno akvilijsko tožbo, če je lastniku mogoče očitati malomarnost

252. A je vzel od B-ja v najem stanovanje, potem pa je B-jev sosed zidal in v stanovanju je postalo temno. Kakšne možnosti ima A?

-A mora trpeti, ampak do določene meje. Če se stanovanje poslabša po sklenitvi pogodbe lahko z ACTIO CONDUCTI zahteva znižanje najemnine ali odpove pogodbo

129. A B-ju proda C-jevo stvar. Kasneje to stvar podeduje. Ali bo lahko terjal stvar nazaj?

-A ne bo uspel z lastninsko tožbo proti C-ju, čeprav je civilni lastnik. -B je bonitarni lastnik in se lahko brani z exc° rei venditae et traditae.

178. A proda B-jus stvar od C-ja. Kasneje to stvar podeduje. Ali bo lahko terjal stvar nazaj?

-A ne bo uspel z lastninsko tožbo proti C-ju, čeprav je civilni lastnik. -B je bonitarni lastnik in se lahko brani z exc° rei venditae et traditae.

102. A je pri B-ju shranil svojega konja. B je kmalu zatem umrl in njegov dedič C je konja v dobri veri prodal D-ju. Ali bo dedič zavezan glede konja? Kaj pa glede izkupička?

-A ne bo zavezan glede konja, ker ni ravnal naklepno: moral bo vrniti kolikor je zanj dobil -če ga je prodal za prenizko ceno, ni mu treba plačati več (A-ju bo prepustil samo svoje tožbe)

243. A da v zakup B-ju pašnik na katerem rastejo strupene zeli. Nekaj B-jeve živine zboli, nekaj pa je tudi pogine. Pojasni razmerje in mogoče tožbe B-ja če obstajajo!

-A ne more zahtevati zakupnine, ker B ni mogel uporabljati stvari na dogovorjen način (kot pašnik). -B lahko zahteva odškodnino z actio conducti (glasi se na interes), vendar samo v primeru, da je A vedel za strupene zeli oz. za namembost pašnika -Če A ni vedel, ne odgovarja za nastalo škodo.

192. A in B sta sklenila kupno pogodbo. B hoče odstopiti in zato ponudi A-ju dvojno kupnino. Ali je A dolžan sprejeti?

-A ni dolžan sprejeti dvojne kupnine. -če B ne izpolni ga lahko A toži z ACTIO EMPTI an interes, ki ga je imel na tem, da bi dobil stvar, ki jo je kupil

8. A je dolžan B-ju 1000. Namesto tega mu obljubi žito v isti vrednosti. Ali je A dolžan sprejeti? Za kaj gre, če A sprejme žito? Kdaj terjatev zapade? Kaj lahko B iztoži od A-ja?

-A ni dolžan sprejeti. -Gre za konstitut. -če ni določen dan se šteje da obveznost ni nastala ali je treba izpolniti takoj - B lahko iztoži 1000 ali žito.

214. A je prodal svojo hišo C-ju, takoj zatem (in še preden je utegnil nepremičnino izročiti) je zemljišče uničil zemeljski plaz. Ali je A izpolnil pogodbo? kdo trpi nastalo škodo in ali kdo zanjo odgovarja? Za kakšen dogodek gre? Kdo v resnici trpi škodo?

-A ni izpolnil pogodbo ker ni prišlo do izročitve -gre za škodni dogodek -PERICULUM ET EMPTIS PERFECTA EMPTIONE- do perfektnosti pogodbe trpi naključno uničenje prodajalec, po perfektnosti pa kupec- pogodba je perfektna ko je dokončno sklenjena -kupec mora plačati polno kupnino, čeprav ne dobi stvari, ker je bila po naključju uničena -kaj pa če je višja sila???

187. A je prodal svoj diamantni prstan B-ju, hkrati pa sta se dogovorila, da mu ga bo izročil čez mesec dni. Kmalu za tem (pred potekom roka izročitve), je A odšel na potovanje z ladjo. Pri sebi je imel prstan, ki ga je že prodal B-ju. Zaradi A-jeve neprevidnosti je prstan padel s palube v morje. Čez čas je ribič C v svojo mrežo ujel rimo, glede katere se je izkazalo, da je poglotnila prstan, ki ga je izgubil A. Kako je s stvarnopravnimi položaji (stvarnopravne pravice in posestni položaji) na prstanu?

-A ni postal lastnik, ker ni bilo razpolagalnega pravnega posla, zaradi česar lastninska pravica ni prešla -ko prstan pade v morje ni več dostopen človeški oblasti, zato LP preneha -ko ribič potegne ven iz morja pridobi LP- postane lastniški posestnik

385. A je vozil voz s hlodi. Ker se mu je mudilo, jih ni dobro pritrdil. Zato mu je en padel dol in poškodoval B-jevega sužnja. Ali mu lahko očitamo krivdo? Kaj bo lahko zahteval B?

-A odgovarja za malomarnost zato bo odgovarjal po zakonu lex acquilia. -B (lastnik sužnja) ga lahko toži z akvilijsko tožbo. -Odgovarja za škodo, ki se pokaže v 30-ih dneh po nesreči.

131. A B-ju popolnoma spropagira konja, ki mu ga prodaja, zamolči pa mu, da ima konj občasno napade naduhe. Za kaj odgovarja A in katero sredstvo bo B imel proti njemu?

-A odgovarja za stvarno napako konja, ker bi moral po ediktu kurulskih edilov javno naznaniti pomanjkljivosti konja. - B bo lahko naperil tožbo a° quanti minoris za znižanje kupnine za toliko, kolikor je konj zaradi napake zanj manj vreden.

19. A se je zavezal kot porok, ker je mislil da bo to samo pro forma. Kasneje pa se izkaže, da je dolžnik neplačevit. Kaj lahko stori, ker je mislil, da bo porok samo pro forma?

-A se tukaj ne more sklicevati na razhajanje med voljo in izjavo, ker miselni pridržek ni pravno upošteven. -To, da je mislil, da mu ne bo treba plačati, ne vpliva na obstoj njegove obveznosti in A bo moral poravnati dolg

49. A obljubi B-ju 50 denarnih enot, če mu ta do 1. v mesecu ne izroči sužnja Stiha. Suženj Stih pred potekom roka umre. Kaj in kdaj bo B lahko terjal od A-ja? Utemelji.

-B bo lahko terjal 50 denarnih enot šele prvega v mesecu, ker je pogodbena kazen obljubljena pod pogojem in z rokom. Pogoj je že zapadel, toda B mora počakati še, da poteče rok.

377. A ukrade B-ju zlato vazo. Katere reipersekutorne tožbe ima na voljo A? Na kaj bo B obtožen po klasičnem pravu? Za vsako tožbo navedi konkreten primer.

-B ima na voljo rei vindikacijo in condictio furtiva -po klasičnem pravu se obsodba glasi na denarni znesek, temu se B izogne če vrne stvar na podlagi restitutorne klavzule -rei vindikacija- subsidiarna vrednost vaze (ki oceni A) -condictio furtiva- najvišja vrednost, ki jo je stvar kadarkoli imela

4. A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel pa je terjatev v znesku 1000 nasproti C-ju. Kako lahko B prenese terjatev na A-ja? Kdaj se šteje, da je terjatev prešla na A-ja?

-B lahko prenese terjatev na A-ja s cesijo. B je cedent (odstopnik), A je cesionar (prevzemnik). -Terjatev preide na A-ja, ko se cedent in cesionar dogovorita o odstopu

355. A je obljubil B-ju, da mu bo odstopil svojo terjatev nasproti C-ju. O tem sta sklenla pismeno pogodbo. Kdaj lahko B terja C-ja in od njega zahteva izpolnitev? Ali lahko terja tudi Cjevega poroka, ki se je bil s stipulacijo zavezal Aju? Za kaj gre

-B lahko terja od C-ja, ko je C obveščen -Lahko terja tudi poroka- ker pri cesiji se prenese celotno razmerje skupaj z ugovori in akcesornimi pravicami -A jamči za obstoj in ne plačevitost -B terja iz posojilne pogodbe actio cete creditae pecuniae -B terja od C actio hipotecaria in rem

81. A je dal B-ju na posodo svojo kitaro, nato pa mu jo je ukradel in zahteval od njega odškodnino. B jo je plačal, nato pa je ugotovil, da je kitara pri A-ju. Katero tožbo ima na voljo B?

-B lahko toži z ACTIO COMODATI DIRECTA, da mu A povrne kar je plačal -tožbo iz tatvine bi imel samo, če bi imel interes na tem, da stvar pridrži- če je imel s tem nujne stroške

393. A je B-ja hudo razžalil vpričo več ljudi. B ga je tožil in zahteval od njega visoko odškodnino. Med postopkom je A umrl. B zdaj zahteva plačilo od A-jevega dediča C-ja. Ali bo uspel? Za kaj sploh gre? Utemelji!

-B lahko toži z ACTIO INIURIARUM- gre za protipraven poseg v tujo osebnostno celovitost -tožba je strogo osebna: AKTIVNO in tudi PASIVNO ni podedljiva -strogo osebne obveznosti s smrtjo ugasnejo -B ne bo uspel

396. A zagrozi B-ju, da ga bo prijavil, če mu ne bo prodal hiše. B privoli v prodajo, nato pa noče izpolniti posla. A toži B-ja. Kaj lahko B pri tem uporabi? Ali bo A uspel?

-B lahko uveljavi exceptio quod metus causa, ker pa grožnja ni protipravna (grožnja mora biti protipravna, prijava ni protipravna, kakor tudi ne strah pred sramoto) - A uspe.

22. A je Bju naročil, da naj zanj porokuje C-ju. B je prevzel poroštvo in upniku na njegovo zahtevo tudi plačal Ajev dolg. Za kakšno poroštvo gre? Ali in kako lahko B od Aja zahteva povrnitev zneska, ki ga je zanj plačal kot njegov porok? Utemelji.

-B lahko zahteva od A-ja znesek, ki ga je plačal, ker gre med njima za mandat in bo na podlagi tega lahko zahteval nazaj, ker ne sme imeti škode -z ACTIO MANDATI CONTRARIA + kot poslovodstvo brez naročila

188. A je ukradel srebrno vazo B-ju in jo nato prodal in izročil C-ju. C-ja je njegov znanec D obvestil, da je bila vaza najbrž ukradena, zato jo je C hitro prodal E-ju da ne bi imel kakšnih neprijetnosti. E-ju vaza še ni bila izročena, ko jo je C izgubil in jo našel F. Kako je s stvarnopravnimi položaji na omenjeni vazi? (kdo je lastnik, kdo posestnik in kako je z zastavno pravico)

-B lastnik -A zloverni posestnik (tat) -C najprej dobroverni posestnik, potem zloverni posestnik -F dobroverni posestnik -E ni še lastnik (ker mu ni bila izročena) -B ostane lastnik stvari -F postane dobroverni posestnik- možno je da bo stvar tudi priposestvoval -zastavna pravica: obstaja na LP, in se prenese skupaj z LP, B ima do F-ja rei vindikacijo

110. A je sprejel v zastavo od B-ja, kateremu je bil posodil 1000, pet novih avtomobilskih gum. B je moral na svojem avtu zamenjati gume. Zato je vrnil A-ju 800 in ga prosil, da mu vrne 4 gume. Ali bo uspel? Utemelji (z navedbo ustreznega reka)!

-B ne bo uspel, saj mu A ni dolžan vrniti gum, dokler ni njegova terjatev poplačana v celoti: pignoris causa indivisa (predmet zastavne pravice je nedeljiv). Zastavni upnik, katerega terjatev je bila delno poplačana, ni dolžan vrniti zastavitelju ustreznega dela zastavljenih stvari.

20. A želi izročiti B-ju določen gozd, ki pa je v precej slabem stanju. Zato B ugovarja, da A- jeva izpolnitev ni bila pravilna. Ali ima prav? Utemelji.

-B nima prav, ker sta se v pogodbi dogovorila samo glede količine stvari, ne pa tudi glede kakovosti. Zato mu lahko A izroči kateri koli gozd ne glede na njegovo kvaliteto. Situacija bi bila drugačna, če bi se dogovorila za točno določen gozd. S tem bi postal predmet pogodbe species in če bi A namesto njega dal kaj drugega, bi se to štelo kot neizpolnitev

42. A je obljubil B-ju, da mu bo do 1. 6. 2012 izročil sužnja Stiha. A je pred potekom roka sužnja osvobodil, ta pa je umrl 28. 5. 2012 zaradi bolezni. Ali in s katero tožbo lahko B toži A- ja?

-B nima zoper A-ja nobene tožbe, ker je suženj umrl še pred potekom roka in zato ni bilo po A-jevi krivdi, da ga ni mogel izročiti.

407. V A-jevem stanovanju poteka velika zabava. Gostje so izjemno opiti in povabljenec B za zabavo vrže skozi okno prazno steklenico. Steklenica odleti daleč od stanovanja in udari v glavo mimoidočega C-ja ter ga tako poškoduje, da mora zaradi cerebralnega anavrizma takoj na drag nevrokirurški poseg. Poleg tega ostane trajni invalid in ne more več opravljati svojega dotedanjega dela. Za katera pravna razmerja gre v tem primeru? Katera pravna sredstva ima na voljo C? Utemelji.

-C lahko naperi ACTIO DE DEIECTIS ET DEFUSIS zoper stanovalca A-ja. -Ker gre za svobodnega človeka bo višino kazni določil sodnik (mora pri tem upoštevati stroške zdravljenja in izgubljeni dobiček zaradi invalidnosti) -tožba se naperi zoper imetnika ali lastnika stanovanja, ki odgovarja objektivno

109. A je bil v finančnih težavah, zato si je od svojega soseda B-ja sposodil 1000 zlatnikov in mu v zastavo prepustil svojega konja. Kmalu zatem je A skrivaj vzel svojega konja in ga prodal ter izročil C-ju. Ali je C pridobil na konju lastninsko pravico? Kaj lahko očitamo A-ju? Kateri zahtevki bodo prišli v poštev? Utemelji!

-C na konju pridobi lastninsko pravico, vendar konju sledi tudi zastavna pravica, ki je absolutna (učinkuje proti vsakomur). B lahko zahteva konja od C-ja z actio pigneraticia in rem. C pa lahko uveljavlja pravno napako na kupljeni stvari in zahteva od A-ja povrnitev interesa z actio empti, vendar samo pod pogojem, da za napako ni vedel. A-ju lahko očitamo tudi tatvino zastavljene stvari (ker je A še vedno lastnik, gre za furtum possessionis) in B lahko zoper njega naperi tožbo iz tatvine - actio furti - ki se glasi na dvojno vrednost konja.

204. A je kupil zemljišče v Galiji. Kako je z lastninsko pravico in posestjo?

-Galija je provincijalno zemljišče -ni možno pridobiti LP ampak samo posest in užitek

105. A pri B-ju shrani sliko. B-ju sliko ukradejo. Kakšna pogodba je to? Ali B odgovarja za krajo? Kaj lahko stori A, če B sliko izsledi in dobi nazaj?

-Gre ali za shranjevalno pogodbo ali za delovršno pogodbo (če sta se dogovorila za plačilo). -Shranjevalec ne odgovarja za tatvino (shranjevalna pogodba), podjetnik pa je dolžan povrniti vrednost slike (delovršna pogodba), B ima tožbo iz shranjevalne oz. delovršne pogodbe.

39. A je obljubil B-ju 100. Vendar v stipulaciji nista točno navedla, da gre za doto. Kasneje se zaročenca razideta. Kaj lahko stori A, če ga je B tožil na izpolnitev s stipulacijo dolgovanega zneska? Za kakšno stipulacijo gre?

-Gre za abstraktno oblikovano stipulacijo, ki vsebuje tihi pogoj (condicio tacita), da bo prišlo do nastanka zakonske zveze. Ker je podlaga odpadla, je postala stipulacija neveljavna in B se lahko brani z exceptio doli.

54. A s stipulacijo obljubi B-ju sužnja ali denar do določenega roka. Suženj pred iztekom roka umre. Kaj lahko zahteva B?

-Gre za alternativno obveznost. -Če je eden izmed predmetov obveznosti po naključju uničen (tukaj suženj), lahko B zahteva od A-ja drugo stvar (denar). -Praviloma je prva stvar na nevarnost dolžnika, druga pa na 43 nevarnost upnika, vendar je v tem primeru druga stvar genus, kar pomeni, da ne more biti uničena. -B lahko torej zahteva denar, vendar šele po poteku roka. Uporabi lahko tožbo actio certae creditae pecuniae.

16. A mora B-ju vrniti denar, namesto denarja pa mu vrne uro. B-ju je ura kasneje evincirana. Katero tožbo lahko naperi zoper A-ja?

-Gre za dajatev namesto plačila. -Velja kot da bi bila med A-jem in B-jem sklenjena kupoprodajna pogodba, zato ima B na voljo vse tožbe iz kupoprodajne pogodbe. -Zoper A-ja naperi actio empti, in zahteva povračilo interesa, ki ga ima na tem, da bi stvar obdržal v posesti.

354. A je že dolgo čakal na gradbeno dovoljenje. B mu je svetoval, da naj da referentu na občini kuverto z denarjem. A je to storil, vendar dovoljenja kljub temu ni dobil. Nekdo mu je dejal, da je mogoče zahtevati denar, ki ga nekdo plača brez razloga, nazaj. Ali bo A denar lahko zahteval nazaj? Utemelji.

-Gre za inominatni kontrakt- do ut facias -je ničen zaradi nemoralne podlage -condictio ob turpem causam- ne pride v poštev ker je nemoralno ravnal tudi izročitelj

141. A je kupil od B-ja zaboj jabolk in mu naročil, naj ga odloži v njegovi veži naslednji dan. B jih je prinesel in jih pustil na dogovorjenem mestu. Preden je prišel A domov, je prišel mimo sosed, si zaželel jabolka in vzel cel zaboj. Kdo in katere tožbe ima na voljo?

-Gre za izročitev na dolgo roko ali brevi manu traditio. -A je pridobil posest in lastnino na jabolkih takrat, ko jih je prodajalec po njegovem naročilu položil v njegovo hišo. Zato jih lahko on zahteva nazaj od soseda s condictio furtiva, proti sosedu pa lahko naperi tudi actio furti.

18. A potoži B-ju, da mu C noče plačati dolga in B mu obljubi, da bo dobil dolgovan denar še v tem tednu. Ali lahko A terja izpolnitev od B-ja kot od poroka? Ali lahko B, če plača A-ju, terja od C-ja? Kakšno razmerje je med B in C?

-Gre za konstitutum debiti alieni, s katerim je nastalo poroštvo, zato lahko A terja izpolnitev od B-ja. -B ima regresni zahtevek do C-ja, razen če je dolg izpolnil z darilnim namenom oziroma če je to storil proti B-jevi volji. Odvisno je od razmerja med njima: če je C naročil B-ju naj porokuje zanj, B zahteva iz mandata, če je bil B C-jev dolžnik, sta se zahtevka pobotala, če je B prevzel poroštvo brez C-jevega naročila, je zahteval iz poslovodstva brez naročila, če je B prevzel poroštvo kljub C-jevi prepovedi ali z darilnim namenom ni mogel terjati nič.

17. A mora B-ju vrniti denar. Namesto denarja mu vrne uro. Komentiraj!

-Gre za nadomestno izpolnitev (datio in solutum), ki pa ima veljavo samo, če se upnik z njo strinja prej ali pa jo naknadno odobri. -Upnik ni dolžan sprejeti nadomestne izpolnitve. -Če se A torej ne strinja z nadomestitvijo, obveznost ne ugasne, dokler mu B ne vrne denarja.

7. A je dolžan B-ju 100. B privoli, da mu A namesto 100 da vola. Kakšen institut je to? Nato A-ju tretji stvar evincira. Svetuj A-ju.

-Gre za nadomestno izpolnitev ali datio in solutum (dajatev namesto plačila). -V klasičnem pravu se je štelo, da v primeru evikcije obveznost obstaja naprej, B bi lahko torej zahteval 100, ki mu jih je A prvotno dolgoval. -Proti koncu klasične dobe pa so upnika, ki mu je bila stvar evincirana, obravnavali kot kupca. B je imel analogne tožbe iz kupne pogodbe, toži lahko torej z actio empti na interes, ki ga je imel na tem, da mu stvar ne bi bila evincirana.

10. A je od B-ja terjal 100. Ker je B pozabil, da sta sklenila dogovor o tem, da ga A ne bo terjal, mu je plačal 100. Ali lahko zahteva nazaj?

-Gre za pactum de non petendo (dogovor o neterjanju). -S condictio indebiti lahko zahteva nazaj. -Šlo je za izpolnitev nedolgovanega.

353. A, ki je bil trgovec z žitom, je šel na potovanje v Egipt. Ker ga dolgo ni bilo nazaj, je začelo njegovega prijatelja B-ja skrbeti, da mu bo žito splesnilo in ga je prodal za precej denarja. Potem pa se mu je zdelo škoda, da bi ta denar ležal v trezorju in ga je vložil v tovarno, ki je izdelovala cepeline, kar se je izkazalo za napako, ker je naslednji teden prišlo do nesreče Hindenburg in tovarna je šla v stečaj. Kdo nosi škodo? Kaj pa bi se zgodilo, če bi polovico vložil v cepeline, drugo polovico pa v avtomobilsko industrijo, ki je takrat prinašala velike dobičke?

-Gre za poslovodstvo brez naročila. -Poslovodja praviloma odgovarja za naklep in malomarnost, v tem primeru pa tudi za naključje, ker je začel z nekim novim poslom, s katerim se A prej ni ukvarjal. Zato bo lahko A od B-ja zahteval povrnitev denarja, ki ga je dobil s trgovanjem z žitom. -Če pa pri nekaterih poslih nastane škoda, pri drugih pa dobiček, mora A pobotati dobiček s škodo in lahko zahteva nazaj samo razliko. -Če pa je dobiček večji od škode, pa ima korist od tega samo A.

72. Posojevalec A da B-ju posojilo na ta način, da naroči svojemu dolžniku C-ju, da izplača B- ju določen denarni znesek. Ali je B postal dolžnik? Za kakšno posojilo gre?

-Gre za posredno posojilo. B postane dolžnik A-ja, ker velja, da je iz posojilne pogodbe upravičen tisti, v čigar imenu je bila sklenjena.

139. A je kupil od B-ja pet ukradenih sužnjev. Pojavi se lastnik sužnjev, ki sužnje A-ju evincira. Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sužnjev, je A utrpel veliko škodo. Upoštevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca.

-Gre za pravno napako stvari. Če je kupec dobroveren, ga lahko kupec toži z actio auctoritatis, ki se glasi na dvojno vrednost kupnine, vendar le pod pogojem, da je sužnje dobil z mancipacijo. Če je bil B zloveren, potem ga lahko A toži z actio empti, ki se glasi na celoten interes

145. A je prodal B-ju sužnja, za katerega je trdil, da zna zelo dobro kuhati. Kmalu se izkaže, da suženj sploh ne zna kuhati. Kakšno pravno sredstvo ima na voljo B in kaj lahko z njim zahteva?

-Gre za stvarno napako (kupljeni suženj nima zagotovljenih lastnosti), zato lahko B zahteva od A-ja znižanje kupnine z actio quanti minoris ali pa razdor pogodbe z actio redhibitoria, če je zaradi te napake suženj 27 zanj neuporaben. -Pri tem ni pomembno, ali je A vedel, da suženj ne zna kuhati ali ne, ker vedno odgovarja za zagotovljene lastnosti

15. A mora B-ju izpolniti 10 vreč cementa. B-ja kljub dogovoru ni na izpolnitvenem kraju. A vreče pusti kar tam, ob dežju pa se cement uniči. Za kaj gre? Ali je izpolnitev pravilna? Kdo trpi uničenje? Ali lahko A zahteva drugih 10 vreč?

-Gre za upnikovo zamudo. B je prišel iz zaveze, če sta se dogovorila, da mu jih pusti tam (šlo bi za izročitev na dolgo roko). -Če se nista dogovorila, ni prišel iz zaveze. Še vedno mu dolguje enako: 10 vreč cementa.

5. A je dolgoval B-ju konja Sivca, ki si ga je dal slednji od njega obljubiti prejšnji teden. A mu ga ni izročil v dogovorjenem roku, konj pa je, še preden je utegnil vložiti tožbo, poginil. Za kaj gre? Ali lahko B toži A-ja? Ali bo v pravdi uspešen?

-Gre za zamudo pri izpolnitvi, ki je na strani dolžnika (mora debitoris). -Zaradi zamude dolžnik odgovarja tudi za naključje. B lahko toži A-ja in v pravdi bo gotovo uspel, ker gre za species in A odgovarja tudi za naključno uničenje stvari.

98. A je B-ju dal v hrambo zlato ogrlico. Ko je C to izvedel, je začel B-ja vsak dan pregovarjati, naj mu zlato ogrlico posodi. B sprva tega ni hotel storiti, kasneje pa je po vsem pregovarjanju C-ju A-jevo ogrlico vseeno posodil. C jo je nesel na zabavo in tam izgubil. Za kaj gre? Kakšni so zahtevki?

-Jasno je, da gre za kršitev shranjevalne pogodbe, zato bo A lahko zahteval ogrlico nazaj od B-ja s tožbo iz shranjevalne pogodbe - actio depositi directa. Verjetno jo lahko tudi od C-ja zahteva z rei vindicatio. B bo pač od C-ja zahteval ogrlico nazaj s tožbo iz posodbene pogodbe - actio commodati directa. Če bi se ogrlica uničila oz. v tem primeru tako izgubila, da je ni mogoče najti, bi lahko A zahteval povrnitev njene vrednosti oz. pač pravila po 3. poglavju actio legis Aquiliae (vrednost, ki se pokaže v naslednjih 30 dneh).

153. A kupi škarje in pove prodajalcu, da jih rabi pri anatomiji za seciranje. Potem škarje rjavijo. Kaj lahko stori kupec? Prodajalec se izgovarja, da v pogodbi ne piše, da morajo biti škarje nerjaveče in se na to sklicuje.

-Kupec lahko uveljavlja proti prodajalcu stvarno napako, saj ima kupljeno blago pomanjkljivost, katere glede na namen uporabe ne bi smelo imeti. Kupec ima na voljo tožbo za razdor pogodbe (actio redhibitoria), če od nakupa še ni minilo več kot šest mesecev, ali pa zahteva znižanje kupnine za toliko, kolikor je prodana stvar zaradi napake manj vredna, z actio quanti minoris (v roku enega leta od nakupa). Možno pa je zahtevati tudi povrnitev škode z actio empti, ki se glasi na interes, če je zaradi napake stvari kupcu nastala dodatna škoda.

181. A in B (ki je oskrbnik) sta kupila neko stvar in ta stvar je bila izročena B-ju. Kdo postane lastnik?

-LP na stvari je pridobil A, ker velja, da preko oskrvnika gospodar pridobi posest in LP na vsaki stvari

1. A dolguje B-ju 100, ki jih mora vrniti pred 1. 2. 2012. B si 1. 3. 2012 sposodi od A-ja 50, ki jih mora vrniti do 1. 4. 2012 Kaj lahko A predlaga B-ju?

-Lahko mu predlaga, da bi se njuni vzajemni terjatvi med seboj pobotali in bi mu dolgoval le ostanek. -Gre za pactum de compensando (pobotni dogovor), ki učinkuje od trenutka sklenitve.- ne rabijo biti izpolnjeni pogoji

395. A postavi pred svojo gostilno svetilko. B vzame svetilko in steče. A ga še pravočasno opazi in steče za njim. B napade A-ja s palico. A tako hudo pretepe B-ja, da mu zlomi roko. Za kaj gre? Tožbe?

-Lastnik ima pravico do samopomoči, če mu kdo odvzame njegovo stvar -B lahko uveljavi

56. A si je dal od B-ja obljubiti avto, ki je imel naknadno vgrajen GPS sistem. Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred prodajo odstranil GPS sistem, A pa si je dal avto obljubiti predvsem zaradi tega. Kaj svetuješ A-ju?

-Pomembno je, kaj sta se dogovorila, torej avto z navigacijo ali brez nje. -Nejasnosti je treba razlagati v škodo stipulatorja. -Če je bil GPS poleg kupne pogodbe obljubljen s stipulacijo, mu je B glede tega zavezan. -V tem primeru ima A na voljo actio redhibitoria ali actio quanti minoris, če se je po sklenitvni ugotovilo, da avto nima GPS-ja. -Na voljo ima pa tudi actio empti na povrnitev interesa.

173. A si je ogledal B-jevo zemljišče in teden dni kasneje sklenil z njim kupno pogodbo. Dan pozneje se je razdivjal vihar in izruval drevesa. Komu pripada les, če zemljišče še ni bilo izročeno? Utemelji!

-Les pripada kupcu, ker so bila drevesa del zemljišča, ko sta stranki sklenili pogodbo. S perfektnostjo pogodbe je prešla nevarnost naključnega uničenja na kupca, hkrati pa je dobil pravico tudi do vseh plodov in prirastov, ker velja načelo, da tistemu, ki nosi nevarnost stvari, pripadajo tudi koristi.

316. A je z Bjem sklenil družbeno pogodbo, da bi skupaj kupila Cjevo zemljišče in si ga razdelila. Po sklenitvi družbene pogodbe je A podedoval veliko premoženje, tako da bi lahko zemljišče kupil sam. Zato je družbeno pogodbo odpovedal. Kakšne bodo posledice? Kaj lahko stori B? Utemelji.

-Med A in B gre za družbeno pogodbo. A ne sme odpovedati pogodbo z B-jem v nepraviem času. -B lahko od A-ja terja interes, kolikor ga je imel, da bi zemljišči skupaj kupila.

93. Pri A-ju se je oglasil B s prošnjo, da mu posodi motorno žago, ki jo je videl v njegovi garaži. A je dejal, da ni njegova in da jo je pri njem pozabil mojster C, ki mu je popravljal ostrešje. Ker je B vztrajal, da jo nujno rabi, mu jo je A prepustil v uporabo, ne da bi za to zahteval plačilo. Za kaj gre? Navedi morebitne zahtevke!

-Med A in B je komodat -C lahko zahteva od trenutnega posestnika (B-ja z rei vindikacijo, od A-ja pa furtum usus) -A proti B-ju ima ACTIO DEPOSITI CONTRATIA -B proti A-ju ima ACTIO COMODATI DIRECTA

351. B si že dolgo želi fotoaparat. A ga vidi po polovični ceni in ga kupi za B-ja. Kakšno je razmerje med njima? Tožbe.

-Med A-jem in B-jem nastane poslovodstvo brez naročila, ker A ni imel nobenega mandata od B-ja. -A ne more zahtevati stroškov, če s svojim poslovanjem ni hotel zavezati gospodarja, ampak je stvar kupil z darilnim namenom.

361. A dolguje U1 100. U1 proda U2 terjatev za 50. Pojasni.

-Med U1 U2 je nastal razpolagalni posel - cesija, vendar lahko U2 terja od A-ja največ toliko, za kolikor je odkupil terjatev.

122. A je na trgu pri prodajalcu Bju kupil nekaj kg maronov po 10 sestervec za kilogram. Potem ko je marone že kupil, je pri prodajalcu Cju opazil, da ta prodaja marone po 5 sestercev za kilogram. Ali bo uspešno izpodbijal pogodbo z Bjem? Na kaj se bo verjetno skliceval? Utemelji.

-Na čezmerno prikrajšanje se ne more sklicevati, ker se na to lahko sklicuje le prodajalec (glede cen ki so normirane v Dioklecijanovem ediktu o cenah) -ne bo uspešen, ker je bil kupec malomaren

13. Sin pod očetovsko oblastjo se je brez očetovega vedenja zavezal s harfistom za 100, da mu bo le-ta igral na neki otvoritvi. Sin mu na koncu tega denarja ni dal. Katera bi bila najboljša rešitev za harfista? Ali gre tu le za omejeno odgovornost, in če ja, kakšna je ta odgovornost?

-Najboljša rešitev za harfista bi bila tožba iz naslova pekulija zoper očeta. -Gre za omejeno odgovornost in sicer za adjekticijsko odgovornost očeta. -Sin je pa civilno zavezan, medtem ko so bili sužnji naturalno.

258. Najemodajalec je prepovedal najemniku imeti ogenj v stanovanju. Ker je najemnika zeblo, je previdno zakuril ogenj, da bi se ogrel. Nato se je ogenj po naključju razširil in cela hiša je zgorela. Kdo nosi škodo? Morebitne tožbe.

-Najemnik je kršil pogodbo zato odgovarja za CASUS MIXTUS (tudi za naključje, kaj pa višjo silo?) -najemodajalec ga toži s ACTIO LOCATI (na interes) ali poškodovanje tuje stvari (ACTIO LEGIS ACQUILIA)

25. A in B sta se dogovorila, da bo dal B posojilo A-ju. Še prej pa B zahteva, da se A s stipulacijo zaveže, da bo znesek vrnil. A se zaveže, nato mu B zneska noče izročiti. Ali je stipulacija veljavna? Tožbe.

-Nastane veljavna obveznost. Tožbi sta exc° doli in exc° non numeratae pecuniae.

177. B pa se odloči izročiti kupnino že naslednji dan, ampak je naslednji teden potreboval denar za izpolnitev nekega drugega dolga. Zato terja od A-ja vrnitev kupnine, ali bo uspel?

-Ne, A ne bo uspel. -Rok odlaga dospelost, vendar obveznost obstaja -Dolžnik lahko izpolni pred potekom roka, upnik pa lahko zahteva izpolnitev šele, ko je rok napočil -B ne more zahtevati nazaj s kondikcijo, ker je izpolnil tisto kar je bil dolžan

168. Ticij je z Gajem sklenil kupno in prodajno pogodbo glede hiše, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupcu pripadajo tudi vodovodne cevi. Postavilo se je vprašanje, ali k vodovodnim cevem spada tudi rezervoar, iz katerega teče voda, čeprav v pogodbi ni bilo nič omenjeno. Komentiraj!

-Nejasnosti pri kupni in prodajni pogodbi so običajno razlagali v korist kupca, ker je imel prodajalec možnost, da se jasneje izrazi, pa tudi zato, ker je običajno bolje poznal predmet prodaje. Zato pripada kupcu tudi rezervoar, čeprav to ni bilo posebej določeno v pogodbi.

218. A kupi stvar od prodajalca B-ja in potem, ko mu je bila izročena, stvar ukrade C. Kdo trpi škodo?

-PERICULUM ET EMPTIS PERFECTA EMPTIONE- do perfektnosti (ko je pogodba dokončno sklenjena) trpi nevarnost naključnega uničenja kupec

174. Nerva je bil prepričan, da je podedoval stričevo zlato vazo, zato jo je prodal Komodu. Stric, ki je bil v času prodajne pogodbe še živ, je čez en teden umrl in vazo dejansko zapustil Nervi. Utemelji, ali je kupna in prodajna pogodba veljavna. Kako je lastninsko pravico na vazi?

-Pogodba je veljavna, ker prodajalec ni dolžan narediti kupca za lastnika. Civilno lastninsko pravico ima Nerva, vendar se lahko Komod kot bonorum possessor lahko brani z exceptio rei venditae et traditae, če bi Nerva zahteval vazo nazaj z lastninsko tožbo (rei vindicatio)

180. A hoče kupiti od B-ja odsotnega sužnja Stiha, B sklene prodajno pogodbo glede Pamfila

-Pogodba ni veljavna, gre za zmoto o predmetu

104. A je svoj avto shranil pri B-ju, ki je zaradi športnih stav zabredel v dolgove in prodal A- jev avto. Nato pa je na Lotu zadel glavni dobitek in odkupil avto nazaj. Ali bo ta avto mogoče priposestvovati?

-Priposestvovanje bo možno, ker se šteje, da je avto prišel nazaj v A-jevo oblast, ne glede na to, ali se je to zgodilo z njegovo vednostjo ali ne

86. A prosi B-ja, naj mu posodi tipkalni stroj, kasneje pa glede njega skleneta najemno pogodbo. Kakšno je razmerje in kaj je s posestjo stvari?

-Prvo razmerje (posodbena pogodba ali commodatum) je neodplačno, drugo (najemna pogodba ali locatio conductio rei) je odplačno. Posestnik v obeh primerih ostane B, ki je tudi lastnik stvari. A pridobi nad pisalnim strojem samo dejansko oblast in je torej detentor.

35. A je bila zelo osamljena. Zelo si je želela, da bi dobila moža. Po nasvetu prijateljice je dala v časopis naslednji oglas: »Zaradi poroke iščem čednega, inteligentenga in športnega moškega, ki bo pripravljen z menoj hoditi na fitnes, deliti radosti in tegobe življenja, pa tudi dediščino mojega bogatega strica«, na oglas se je javilo več kandidatov. A je izbrala Bja, ki pa je zahteval, da mu še pred poroko s stipulacijo obljubi pol dediščine, ki jo bo podedovala po stričevi smrti. Kako je z veljavnostjo te stipulacije? Kdo bo dedoval za stricem? Ali bo B lahko zahteval odškodnino, če je stric ne bo postavil za dedinjo?

-Stipuacije je neveljavna, ker je v nasprotju z dobrimi šegami in navadami. -dediščino bo za stricem dedovala A, če je to določeno v oporoki oz. če je A najbližja kognatska sorodnica. B ne bo mogel zahtevati odškodnine, ker je stipulacija neveljavna

58. Stipulator si s stipulacijo da od dolžnika obljubiti denar, ki ga ima dolžnik spravljenega pri sebi v svoji blagajni. Naslednji dan je denar iz blagajne ukraden. Kaj lahko stori stipulator? Eventuelne tožbe. PRP 344

-Stipulator lahko zahteva denar s CONDICTIO CERTAE CREDITAE PECUNIALE- ampak samo v primeru, da se je promisorjem dogovoril za varovanje obljubljenega denarja -v nasprotnem primeru trpi škodo sam, ker promisor ni obljubil denarni znesek (ampak točno določen denar- ki je postal SPECIES) -tisti, ki mu je bila stvar obljubljena iz stipulacije nima na voljo tožbo iz tatvine, saj je od dolžnika odvisno če bo stvar dal ali ne -če lastnik denarja ni ravnal malomarno in so brez njegove krivde ukradni denar, ne more oseba A ničesar terjati

179. A B-ju popolnoma spropagira konja, ki mu ga prodaja, zamolči pa mu, da ima konj občasno napade naduhe. Za kaj odgovarja A in katero sredstvo bo imel proti njemu?

-Stvar ima stvarno napako, ker b moral po ediktu kurulskih edilov javno naznaniti pomankljivosti konja -B bo lahko naperil ACTIO QUANTI MINORIS ali ACTIO REDHIBITORIA

94. Ticij je prosil Mevija, naj mu posodi fotoaparat, ker hoče fotografirati bučo velikanko, ki je zrasla na njegovem vrtu. Mevij mu ga je res posodil, Ticij pa je najprej slikal bučo, nato pa je vzel fotoaparat še s seboj na križarnjenje. Posadka na ladji se je napila in ladja se je potopila v nevihti. Ticij se je sicer uspel rešiti, fotoaparat pa je bil izgubljen v valovih. Kdo nosi škodo?

-Ticij je kršil pogodbo ker je odnesel fotoaparat s seboj na tuje, čeprav to ni bilo del dogovora -Komodatar praviloma ne odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi VIŠJE SILE, ampak v tem primeru pa odgovarja za CASUS MIXTUS -Mevij od njega lahko zahteva povrnitev škode z ACTIO COMODATI DIRECTA

95. A da B-ju v hrambo 100 zlatnikov. Kasneje mu dovoli, da jih porabi. Še preden jih B porabi, mu jih nekdo ukrade. Kakšno je razmerje med A-jem in B-jem? Kdo trpi nastalo škodo?

-gre za DEPOSITUM IRREGOLARE (nepristno shranjevalno pogodbo) -preide LP na B-ja, zato on trpi nevarnost naključnega uničenja (pri običajni shranjevalni bi škodo trpel položnik)

315. Eden izmed družbenikov vesoljne družbe je razdrl družbo zaradi bogate dediščine, ki se mu je obetala od strica. Kakšne so posledice njegove odpovedi?

-družbenik je odpovedal družbo, da bi se izognil delitvi pričakovane premoženjske koristi -prenehal je biti družbenik samo glede koristi, ostane pa družbenik glede bremen in dolžnosti

208. A je B-ju prodal gozd v izmeri dveh hektarjev. Opredelite kaj je predmet prodajne pogodbe. A želi izročiti B-ju določen gozd, ki je v precej slabem stanju. Zato B ugovarja, da A-jeva izpolnitev ni pravilna. Ali ima prav?

-gozd je genus (gozdov je veliko) -prodajalec lahko da najslabši predmet tiste vrste -pogodba je veljavno sklenjena

356. A je Bju dolgoval 100. Ker ni imel denarja, je Bju odstopil svojo terjatev, ki jo je imel nasproti Cju. Ko je B od Cja zahteval izpolnitev, mu je C zabrusil, da naj si jo kar nariše. Kaj lahko stori B?

-gre za CESIJO. -če gre za odplačno cesijo, A odgovarja B-ju da terjatev obstaja, ne pa tudi da je C plačevit. B lahko toži C-ja kot njegov upnik. Proti A-ju nima nobenega zahtevka, ker je nanj prešlo celotno razmerje.

14. A je srečal starega znanca B-ja ter mu potožil, da mu sosed ne vrne posojila. B je A-ju zagotovil, da mu bo (B) plačal dolg v enem tednu. Kakšna razmerja nastanejo ter kakšne so morebitne tožbe?

-gre za CONSTITUT DEBITI ALIENI- B obljubi da bo na določen dan plačan njegov dolg -s tem postane B POROK od C-ja. -A lahko toži B-ja z ACTIO DE PECUNIA CONSTITUTA, če C ne izpolni svoje obveznosti -B ima nasproti C-ju regresni zahtevek na podlagi poslovodstva brez naročila (razen, če se zavezal proti volji C-ja, ali z darilnim namenom)

338. A podari B-ju 10.000 in mu naroči, da opravi 100 ur prostovoljnega dela za bolnišnico. B tega ne stori, hkrati pa A izve, da ga B naokrog obrekuje, žali in smeši. Za kaj gre in kaj lahko A naredi?

-gre za DARILO Z NALOGOM (moroče tudi inominatni- dam da storiš?) -B nalog ne izpolni, A lahko zahteva izpolnitev z ACTIO PREASCRIPTIS VERBIS ali zahteva vrnitev darila s CONDICTIO CAUSA DATA CAUSA NON SECUTA

76. A se boji, da bi ga obiskali tatovi. Zato shrani pri B-ju 5000 EUR in hkrati se dogovori z B-jem, da sme shranjeni denar porabiti in mu vrniti enak denarni znesek. Kvalificirajte pravno razmerje v tem primeru. Kateremu pravnemu razmerju je podobno? Katere so razlike? Argumentirajte.

-gre za DEPOSITUM IRREGOLARE (nepristna shranjevalna pogodba= -podobna je posojilni pogodbi -Razlika med depositum irregolare in mutuum

328. A in B sta se dogovorila, da bo A osvobodil svojega sužnja Stiha, B pa bo osvobodil svojega sužnja Pamfila. A je Stiha osvobodil, B pa ni osvobodil Pamfila. Kaj lahko stori A? Kateri zahtevki pridejo v poštev? S katerim pravnim poslom lahko A in B izpolnita zavezo iz te pogodbe?

-gre za INOMINATNI KONTRAKT - facio ut facias -A lahko od B-ja zahteva izpolnitev svoje obveznosti z ACTIO PREASCRIPTIS VERBIS -pravni posel je MANUMISIJA

401. A je obrezoval veje svojega drevesa, ki je raslo poleg javne poti. Ko je vejo vrgel na pot, je ta zadela mimoidočega sužnja in mu povzročila telesno poškodbo. Za kaj gre? Ali bo A odgovoren? Utemelji, upoštevajoč različne možnosti.

-gre za POŠKODOVANJE TUJE STVARI - če je povzročil naklepno ali iz malomarnosti -A-ju je mogoče očitati malomarnost, ker je metal veje na javno pot -astnik sužnja bo od njega zahteval vrnitev škode z ACTIO LEGIS AQUILIAE (s katero bo zahteval povrnitev škode, ki se pokazala v naslednjih 30 dneh; pa tudi interes- vrnitev stroškov za zdravljenje, škoda ker ni mogel delati) -če bi A ustrezno označil območje kjer je delal, pa bi suženj vseeno hodil spodaj, potem A-ju ne bi mogli očitati malomarnosti

198. A je kupil od B-ja 5 ukradenih sužnjev. Pojavi se lastnik sužnjev, ki sužnje A-ju evincira. Zaradi zastoja dela na polju, ker ni imel sužnjev, je A utrpel veliko škodo. Upoštevaj dobrovernost in zlovernost prodajalca.

-gre za PRAVNO NAPAKO- obstoj močnejše pravice III na stvari, za katero kupec ni vedel -če je suženj dobil z mancipacijo ga lahko toži z ACTIO AUCTORITATIS -če je B zloveren potem ga toži z ACTIO EMPTI, ki se glasi na celoten interes

242. A da B-ju zemljišče v zakup. Na zemljišču rastejo strupene rastline, zaradi katerih se B- jeva živina zastrupi in umre. Ali lahko A od B-ja zahteva zakupnino? Ali je B upravičen do odškodnine?

-gre za ZAKUPNO POGODBO -A mora zagotoviti da je zemljišče funkcionalno- vprašamo se ali je A vedel, da je mišljeno kot pašnik? -če je A vedel za strupene rastline ali za namen pašnika- mora plačati odškodnino -B lahko zahteva z ACTIO CONDUCTI (glasi se na interes

41. A je obljubil B-ju, da mu bo izročil sužnja Stiha ali sužnja Erosa. Ko je A hotel dati B-ju sužnja Stiha, ga ta ni hotel sprejeti. Čez en teden je Stih padel v prepad in umrl. Ali bo B lahko zahteval sužnja Erosa? Utemelji.

-gre za alternativno obveznost (predmet izbra dolžnik) -B ni sprejel pravilno ponujene izpolnitve (prišel je v zamudo)- zato A odgovarja samo za naklep -Stih je umrl brez krivde A-ja- zato pride do naknadne nemožnosti izpolnitve (A postane prost) -B ne more zahtevati Erosa

52. A je kupoval bika. Šel je k Bju, ki je imel na prodaj 2 bika. En je bil rjav, drugi lisast. A se ni mogel odločiti katerega bi kupil zato si je s stipulacijo dal obljubiti enega ali drugega. Zakaj gre? Kaj lahko stori A, če mu B čez nekaj časa sporoči, da je na prodaj samo še lisast? Kaj če lisast bik pogine?

-gre za alternativno obveznost (predmeta obveznosti sta 2, dolžnik je dolžan izpolniti le enega) -izbiro, če se dogovorita drugače, ima dolžnik (v tem primeru B)- zato A mora sprejeti lisastega -če en predmet obveznosti po naključju preneha, se osredotoči obveznost na drugega- torej mora izročiti rjavega

51. A je kupoval psa. Šel je k Bju, ki je imel na prodaj dva mladiča svoje čistokrvne psice. Eden eje bil bel, drugi črn. Ker se A ni mogel odločiti, katerega bi kupil, si je dal obljubiti s stipulacijo enega ali drugega. Za kakšno obveznost gre? Kaj lahko stori A, če mu B zaradi svoje hčerke, ki je hotela obdržati belega, čez par dni sporočil, da je naprodaj samo še črni? Kaj e je črni naslednji dan poginil? Utemelji!

-gre za alternativno obveznost, predmet obveznosti sta 2, predmet izročitve pa le eden. -možnost izbire ima dolžnik (razen, če se dogovorita drugače)- tukaj ima torej možnost izbire B (ker je dolžnik) -če črni pogine po naključju- predmet se osredotoči na drugo dolgovano obveznost (torej na belega). Če oba uniči naključje potem obveznost preneha

281. A najame B-ja, da mu izkoplje jarek za vodovod. Takoj, ko ga izkoplje, se jarek zasuje. Kdo trpi škodo? Za kaj gre?

-gre za delovršno pogodbo -če je škoda nastala zaradi malomarnosti ali neznanja- trpi škodo B -če je prišlo do škode zaradi napake v terenu ali napačnih navodil lastnika- škodo trpi A

266. A gre na potovanje in hoče shraniti svoj računalnik pri B-ju. Ta za to zahteva 1000 na mesec. Med odsotnostjo A-ja, je iz B-jevega stanovanja računalnik ukraden. Za kakšno razmerje gre in kdo odgovarja za škodo?- PRP 625

-gre za delovršno pogodbo (locatio conductio operis) -B je sprejel plačilo zato jamči za varovanje in mora A-ju povrniti interes

275. A se je Bju zavezal, da mu bo spekel torto za rojstni dan prihodnji teden. Pozabil ga je vprašati, kateri dan ga ima. Da ne bi zamudil, je torto spekel že v ponedeljek zjutraj, jo dal v hladilnik in čakal, da ga bo B poklical ter odpeljal torto. B ga je poklical v petek. Torta je bila že žarka in nekateri od Bjevih gostov so zato zboleli. Kako je z morebitnimi zahtevki? Utemelji.

-gre za delovršno pogodbo- s katero se je A zavezal opraviti določeno storitev -A odgovarja za vsako kridvo - ravnal je z veliko malomarnostjo. B ga lahko toži z ACTIO LOCATI na povrnitev celotnega interesa (tudi zato ker so se zastrupili drugi)

274. A je izročil svojega sužnja B-ju, da bi ga izučil za kuharja. B je vzel sužnja s seboj na potovanje v Afriko in na morju so ga ubili pirati. Za kakšno razmerje gre in kdo nosi odgovornost za škodo?

-gre za delovršno pogodbo-s katero se je zavezal opraviti določeno storitev -odgovornost za škodo:

313. A in B sta sklenila, da bosta združila svoje ovce in pridelovala ovčji sir. Nekega dne A opazi poškodovano ogrado, kjer so ovce, in odloči se, da jo bo popravil po ogledu tekme formule 1. Med tekmo nekaj ovc strmoglavi v prepad. B od A-ja zahteva odškodnino. Ali bo uspel? Za kaj gre? Utemelji!

-gre za družbeno pogodbo -družbeniki odgovarjajo za skrbnost kot v lastnih zadevah -za škodo odgovarjajo vsi družbeniki (razen če kdo od njih škodo povzroči naklepno) -v tem primeru B ne bo uspel s tožbo proti A-ju, saj je sam kriv, če je izbral premalo skrbnega družbenika -če je A pokazal manjšo skrbnost, bo B dobil odškodnino

318. A in B sta se dogovorila, da bosta šla tekmovati na konjsko dirko s 4 konje. Ker gojita konje bo vsak prispeval dva. Pred dirko eden konj pogine. Kdo trpi škodo? Ako imenujemo to razmerje. Kako bi bilo, če bi nastala korist?

-gre za družbeno pogodbo -če ni drugače dogovorjeno, škodo si delita po enakih delih -razen če enemu od družbenikov lahko očitamo krivdo (premajhna skrbnost- presojamo skrbnost kot v lastnih zadevah)

320. A se je z B-jem dogovoril, da bosta na PF prodajala sendviče. A je nakupil opremo za pripravo sendvičev, B pa je nabavljal material. Med drugim je pri mesarju C-ju na kredit kupoval salamo. Nabrala se je velika vsota dolga. Za kakšno razmerje gre? Ali lahko mesar zahteva plačilo salame od A-ja? Ali je B Aju zavezan iz naslova premalo skrbnega poslovanja? Utemelji.

-gre za družbeno pogodbo (societas) med A in B -gre za kupno pogodbo med B in C -A odgovarja za skrbnost kot v lastni zadei, če je bil manj skrben kot v lastni zadevi potem bo odgovarja -Med A in C ni nastalo nobeno pravno razmerje, zato ne more zahtevati ničesar od A-ja

322. A je Bju prepustil 5 sredrnih vrčev. Dogovorila sta se, da mu bo B namesto vrčev vrnil toliko srebra, kolikor ga je v vrčih. Za kaj gre? Kako je z LP na vrčih? Katera tožba pride v poštev?

-gre za inominatni kontrakt (dam da daš) -Lp na vrčih je prešla na B-ja. -tožba, ki pride v poštev je actio preascriptis verbis

402. A je izročil sodniku podkupnino v višini 1000 sestercev, da bi slednji presodil v njegovo korist v sporu z B-jem glede povrnitve srebrne mizice, ki jo je slednji pri njem shranil. Sodnik pa je navkljub temu, da je podkupnino prejel, razsodil v korist B-ja. Ali lahko A zahteva povrnitev zneska, izročenega sodniku? Utemelji.

-gre za inominatni kontrakt (dam da storiš) -tukaj imamo nemoralni temelj- zato je posel NIČEN -če bi samo prejemnik bil nemoralen, bi A lahko naperil zoper njega CONDICTIO OB TURPEM CAUSAM- ker pa sta oba ravnala nemoralno, ne more zahtevati od njega nazaj denar Pravilo: samo prejemnik mora ravnati nemoralno, da lahko uporabi condictio ob turpem causam

323. A je prepustil Bju svojega konja v uporabo za 10 dni. Z njim se je dogovoril, da mu bo B v zameno prepustil svojega lovskega psa za jesenski lov na fazane. Za kakšno razmerje gre? Kaj lahko zahteva A, ki mu B noče prepustiti svojega psa? Utemelji!

-gre za inominatni kontrakt (dam, da daš). A lahko zahteva z ACTIO PREASCRIPTIS VERBIS izpolnitev dolga ali z CONDICTIO OB CAUSAM DATORUM vrnitev tega kar je dal

330. A je B-ju izročil 20 gladiatorjev, tako da sta se dogovorila, da mu da za vsakega, ki se vrne z iger živ 20, če pa umre pa 1000. B noče plačati. Kakšno razmerje je to? Svetuj A-ju.

-gre za inominatni kontrakt »dam da daš« -glede tistih ki preživijo je sklenjena najemna pogodba in lahko A od B-ja zahteva plačilo z ACTIO LOCATI -glede tistih, ki umrejo je bila sklenjena kupna pogodba (emptio venditio) in B lahko zaheva od A-ja z ACTIO COMODATI

325. A je bil violinist, ki pa zaradi artroze ni mogel več igrati. Svoj dragoceni inštrument je prepustil v uporabo Bju. Z njim se je dogovoril, da bo pred vsakim nastopom publiki povedal, da iga na Ajevo violino. Kakšno razmerje je nastalo med A in B? Kaj lahko stori A, če B na koncertu ni povedal, da igra Ajevo violino?

-gre za inominatni kontrakt- dam da storiš (do ut facias) -Če B na koncertih tega ni povedal lahko A z ACTIO PREASCRIPTIS VERBIS zahteva izpolnitev pogodbe ali z CONDICTIO CAUSA DATA CAUSA NON SECUTA zahteva nazaj violino

201. A je kupil od B-ja zaboj jabolk in mu naročil, naj ga odloži v njegovi veži naslednji dan. B jih je prinesel in jih pustil na dogovorjenem mestu. Preden je prišel A domov, je prišel mimo sosed, si zaželel jabolka in vzel cel zaboj. Kdo in katere tožbe ima na voljo?

-gre za izročitev na dolgo roko ali longa manu traditio -A je pridobil posest in lastnino, ker jih je prodajalec po njegovem naročilu položil v njegovo hišo -A lahko terja od soseda s CONDICTIO FURTIVA ali REI VINDICATIO (lahko naperi tudi ACTIO FURTI)

125. A je bil najemnik v Bjevem lokalu zatem pa sta se dogovorila, da mu B proda lokal za 1000. Pojasni za kaj gre? Kakšni so stvarnopravni položaji? Kaj pa, če je B predhodno zastavil lokal za zavarovanje svoje terjatve Cju. Do česa pride, če ob zapadlosti ne bo terjatev poplačana?

-gre za izročitev na kratko roko: iz imetništva v posest (izročitev na kratko roko) -A je najprej imetnik potem posestnik (z nakupom) -A je pridobil obremenjeno LP in ima na voljo ACTIO EMPTI, če pride do evikcije

114. A je kupil potapljaško obleko. Naročil jo je po pošti in po pomoti poslal svoje mere iz časa, ko je bil še vitek. Ko je šel na morje je obleko preoblekel, čeprav mu je bila premajna. Na šivu je počila in začela puščati. Ali lahko zahteva od prodajalca, da mu obleko zamenja, saj je prodajalec izrecno zatrjeval, da je narejena iz blaga, ki se ne raztrga? Utemelji. (dežman)

-gre za kupno pogodbo -prodajalec je svojo obveznost glede mere, ki jo je poslal A pravilno izpolnil -zatrjevanje da se obleka ne raztrga, se je nanašalo na blago, ta obleka pa je počila po šivih -A je bil malomeren zato sam nosi te posledice- sam je vede povzročil posledico in od prodajalca ne more zahtevati ničesar

124. A je od konjskega trgovca Bja kupil konja. Povedal mu je, da rabi konja za oranje in vožno. Med Bjevimi konji sta skupaj izbrala žival, ki je Aju ugajala. Ko jo je A prvič zapregel, je ugotovil, da sploh ne zna voziti, in da gre za jahalnega konja. Za kaj gre? Kaj lahko stori A? Morebitni zahtevki? (Dežman)

-gre za kupno pogodbo med A in B -gre za stvarno napako: A je povedal B-ju da potrebuje konja za oranje in vožnjo, B ni pravilno izpolnil svoj del obveznosti. -A lahko z ACTIO REDHIBITORIA terja razdor pogobe ali z ACTIO EMPTI povrnitev interesa, ki ga je imel, da bi konj bil za vožnjo in oranje.

405. A je za dva meseca najel Bjevo stanovanje v tretjem nadstropju. Ko je ponoči opazoval zvezde, mu je iz rok zdrsnil daljinogled in padel na par zaljubljencev, ki sta stala pod oknom. Za kaj gre? Kakšne bodo posledice v katerih primerih?

-gre za kvazidelikt: actio de deiectis et defusis (če je nekaj vrženo ali zlito na javni kraj odgovarja objektivno lastnik ali imetnik/uporabnik prostora), če sta stala na zasebni površini potem gre za poškodovanje tuje stvari z ACTIO LEGIS ACQUILIA. Če je poškodovan svobodni človek- pravično odškodnino. Če je svoboden človek ubit pa točno določen znesek. 2x vrednost poškodovane stvari Sam kdo odgovarja B ali uporabnik A?

294. Nevesta se pripravlja na poroko. Obleko je že kupila, ampak ker se je tako zredila, da ji obleka ni več prav, zato jo nese h krojaču, da jo razširi. Na obleki nastane škoda. Kdo trpi škodo? Kako je s krojačem?

-gre za locatio conductio operis (podjetniško pogodbo) -krojač odgovarja za naklep, malomarnost in tudi za neizkušenost

292. Oče prepusti sina čevljarju, da ga ta nauči obrti. Čevljar sina poškoduje. Za kaj gre?

-gre za locatio conductio operis- predmet je izvršitev določenega dela- učenje sina -čevljar mora ravnati z vso skrbnostjo- pride do poškodbe po njegovi krivdi - oče zahteva interes z ACTIO LOCATI

6. A je dolgoval B-ju 100. Ker ni imel denarja, mu je namesto izpolnitve ponudil vazo. B je bil pripravljen vazo sprejeti le tako, da jo proda in se poplača iz izkupička in prodaje te vaze. Iz prodaje je uspel iztržiti le 800. Kako je z razliko 200? Utemelji!

-gre za nadomestno izpolnitev: datio in solutum (dajatev namesto plačila) -B se je strinjal, tako da stvar proda in se poplača -B bi moral A-ju dati takšno nadomestno izpolnitev, da bi ustrezala vrednosti 100 -A lahko zahteva razliko od B-ja iz osnovnega razmerja

296. A si je želel ogledati prireditev, ki je bila napovedana za dne 1.julija. Zato se je dogovoril z B-jem, ki je imel stanovanje z balkonom, s katerega je lep razgled na trg, da mu bo ta stanovanje dal v najem za ta dan, pa mu bo plačal 1000. Naslednji teden je dobil informacijo, da je bila prireditev zaradi slabega vremena odpovedana. Kakšno pravno naravo ima posel, ki sta ga sklenila A in B? Kako je z morebitnimi pravicami in zahtevki? Utemelji!

-gre za najemno pogodbo -nagib/motiv- ogled prireditve, ko je prireditev odpovedana nagib odpade -nagib ponavadi ni pravno upošteven- razen če je razkrit drugi stranki in PREIDE V KAVZO (ali gre za nedopustni nagib) --e je B vedel, da A najema stanovanje samo zaradi ogleda prireditve, nagib preide v kavzo in če kavza odpade pogodba ni veljavna

34. A je oddal sobo študentu Bju. Zabičal mu je, da v sobi ne sme kaditi. Od njega si je dal s stipulacijo obljubiti, da mu bo plačal 1000, če bo v sobi kadil. Kako bi opredelili razmerje med A in B? Nekega dne je Bja obiskala C in v času obiska v sobi pokadila pol škatle cigaret. B, ki je bil vanjo zaljubljen, si ni upal omeniti Ajeve prepovedi, ker se je bal, da bo sicer odšla. Ali lahko A zahteva od Bja obljubljenih 1000?

-gre za najemno pogodbo (če je odplačna), ali posodbeno (če ni odplačna) -Stipulacija je veljavna: A bo lahko zahteval od B-ja obljubljenih 1000, če bo dokazal da je kadil B -Če ni kadil B ne bo mogel zahtevati ničesar, ker bi lahko stipulacijo oblikoval drugače

47. A si je od Bja dal obljubiti 100, če mu do 1.3. ne bo izročil sužnja Stiha. Suženj Stih je umrl 20.1. Kdaj in kaj lahko terja A? Za kakšno razmerje gre?

-gre za nepravo pogodbeno kazen- ker je suženj umrl lahko zahteva 100, 2.3.

48. A si je dal od Bja obljubiti »Če ne boš dal zemljišča, ali mi obljubiš dati 100?« Za kaj gre? Kaj je predmet morebitne obveznosti? S katero tožbo bi jo bilo mogoče iztožiti?

-gre za nepravo pogodbeno kazen. Predmet obveznosti je 100. Iztožiti jo je mogoče z ACTIO CERTE CREDITAE PECUNIAE

44. A je s stipulacijo obljubil B-ju 100, pod pogojem, da gre B naslednji teden v Rim. Kako učinkuje pogoj? Ali bo B terjatev lahko iztožil? Navedi morebitno tožbo.

-gre za odložni pogoj, odlaga učinke pravnega posla dokler se pogoj ne izpolni -B lahko terjatev iztoži le če se pogoj izpolni -tožba: ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE

222. A kupi v trgovini z rabljenimi oblačili obleko. Ko pride domov opazi, da ima obleka luknje v žepu in da je znotraj oguljena. Kaj lahko stori?

-gre za očitne napake- ki bi moral kupec opaziti in takoj grajati V tem primeru gre za očitne napake, ki bi jih kupec lahko opazil pri skrbnem pregledu. Zato tukaj velja načelo »caveat emptor« (kupec naj pazi) in A od prodajalce ne more zahtevati ničesar, razen če je prodajalec napake dolozno prikril (za to pa tukaj ni indicev). A bi moral pregledati obleko že v trgovini (še toliko bolj, ker gre za trgovino z rabljenimi oblačili in so določene pomnjkljivosti pričakovane) in grajati napake, ki jih je opazil.

182. A in B skleneta kupno pogodbo glede konja. Prodajalec A obljubi tudi, da bo B-ja naučil jahati. Kako lahko B iztoži ure jahanja, če ga A ne bo hotel poučevati?

-gre za pacta adiecta- dogovor, ki je v časovni in vsebinski povezavi s kontraktom -možno jo je iztožiti s kontraktno tožbo -B- actio empti

295. A je shranil svojo uro pri Bju, ki je bil znan po tem da ni posebej skrben. A je za hranjenje ure zahteval plačilo 100 sestercev na mesec. Ko je A zahteval uro, mu je B povedal, da so jo ukradli. Za kakšno razmerje gre? Kdo trpi škodo? Ali se bo B lahko izgovarjal na svojo vsem znano malomarnost?

-gre za podjemno pogodbo (ker je hramba odplačna= -škodo trpi B, ker odgovarja za končni rezultat -ne more se zagovarjat na vsem znano malomarnost, ker odgovarja za vsako krivdo

394. A je zmagal na konjskih dirkah. B mu je to zavidal. Da bi ga osramotil je njegovem konju pred parado zmagovalcev odstrigel rep. Za kaj gre? Kakšno tožbo ima na voljo A? Kaj bo z njo zahteval?

-gre za poseg v osebno celovitost A-ja: iniurio in protipravno poškodovanje tuje stvar -A ima na voljo actio iniuriarum, ki se glasi na zadoščanje (interes) = osramotitev -povrnitev nastalega interesa

343. A je pri sosedu Bju občudoval vrtno uto. B je, ne da bi bil vprašal Aja, v času njegove odsotnosti na njegovem vrtu postavil podobno uto. Kakšno razmerje je s tem nastalo med Ajem in Bjem? Ali bo lahko B od Aja zahteval povrnitev stroškov za postavitev vrtne ute? Ali lahko A zahteva od Bja, da ta na svoje stroške uto odstrani? Utemelji!

-gre za poslovodstvo brez naročila -B bo lahko od A-ja zahteval povrnitev stroškov, ker je bil posel zanj koristen/koristno začet -A lahko zahteva od Bja, da ta na svoje stroške odstrani uto, ker gre za posel, ki ga ni redno opravljal

345. A je obral grozdje. Pri tem si je zvil roko in odpeljali so ga v bolnico. Sosed B, ki je videl kup grozdja na Ajevem dvorišču, je grozdje sprešal in sok nalil v sode. Ko se je A čez nekaj dni vrnil iz bolnice, je bil hud na Bja, saj je imel to leto namen grozdni sok pasterizirati ne pa predelati v vino. Za kaj gre? Ali bo imel A kakšen zahtevek nasproti Bju? Utemelji.

-gre za poslovodstvo brez naročila -B je negotior gestor, ker pa dejanski posel ni bil v korist A-ja, ima A na voljo zoper B-ja tožbo iz poslovodstva brez naročila: ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM CONTRARIA, na povrnitev interesa -posel je bil koristno začet, saj bi grozdje drugače zgnililo in tudi drugače je vedno grozjde predelal v vino (redno poslovanje) -A nima zahtevka proti B

346. A je bil trgovec z delnicami in je v prostem času zase kupoval delnice farmacevtske družbe Lek, d.o.o. Ko je bil na daljših počitnicah na Fidiju je njegov poslovni partner in sodelavec B kupil delnice ruske naftne družbe za katere je bilo rečeno, da bo njihova cena možno poskočila. Navedi zahtevke?

-gre za poslovodstvo brez naročila -gre za običajno poslovodstvo- B odgovarja za vsako krivdo. -A zahteva prepustitev koristi z actio negotiorum gestorum directa -B lahko zahteva z actio negotiorum gestorum kontraria da ga oprosti pravic, da mu povrne vse stroške nastale pri poslovodenju (npr. hrana za konja), da mu povrne morebitno škodo, ki je nastala zaradi poslovodenja

344. A je od popotnega trgovca za odsotnega soseda Bja, ki je vedno pripovedoval, da ima rad pse, kupil psa. Pes je čez par dni poginil, ker je nekje staknil in pojedel pokvarjeno salamo. Za kaj gre? Ali lahko A od Bja zahteva, da mu povrne kupnino za psa? Utemelji!

-gre za poslovodstvo brez naročila in naključno smrt kupljenega psa -A bi lahko zahteval od B-ja povračilo kupnine le v peimeru, če bi se B običajno ukvarjal s kupovanjem psov. -Če ne, bo škoda A-jeva, ker se je lotil posla, ki ga A redno ne opravlja

347. A je prodal svoje konjla pasme Lipicanec Bju. Sosed C je videl, da je konj privezan pred hlevom, zato ga je odpeljal v svoj hlev. Ponoči je bila grozna nevihta in hlev je zadela strala ter je pogorel skupaj z živino. Za kaj gre? Kakšne zahtevke ima kdo do koga? Utemelji!

-gre za poslovodstvo brez naročila. -posel mora biti koristno začet, gre za nujno poslovodsto ali pa običajno, zato odgovarja za vsako krivdo. B nima nobenih zahtevkov proti C-ju. -od C-ja lahko zahteva stroške, ki jih je imel s konjem -B lahko zahteva drugega konja od A-ja (ker gre za genus). A pa od B plačilo kupnine

78. A da B-ju na posodo prenosni računalnik. B-ju ta pade na tla in se pokvari. Kako bi obravnavali primer po klasičnem pravu?

-gre za posodbeno pogodbo (KOMODAT) -izposojevalec mora s stvarjo ravnati skrbno, ker ima korist od razmerja in odgovarja za vsako krivdo (razen, če dokaže da je po naključju) -A ga lahko toži z ACTIO CONMODATI DIRECTA (toži na interes)

82. A je podedoval hišo. Ne dolgo za tem, odkar je pridobil dediščino, se je od B-ja izposodil sesalec, da bi po dolgem času posesal prostore v svoji hiši. Med sesanjem udari v hišo strela. Ker hiša nima strelovoda, napetost povsem uniči elektromotor B-jevega sesalca. Kvalificirajte pravno razmerje med A-jem in B-jem. Kdo trpi nastalo škodo? Utemeljite.

-gre za posodbeno pogodbo (komodat) -komodatar odgovarja za vsako krivdo (ne pa za naključje in višjo silo) -če A-ju lahko očitamo vsaj majhno malomarnost potem odgovarja (npr. zakaj sesa ko je nevihte) -drugače trpi škodo lastnik (za naključje ali višjo silo) -v tem primeru gre za VIŠJO SILO- A ni dolžan povrniti škodo

91. A je prepustil svoj fotoaparat Bju in Cju, ki sta odhajala na pot okrog sveta, da bosta lahko fotografirala. Za kakšno razmerje gre? Kdo je Aju zavezan za vrnitev aparata? Kaj, če je bil ta po naključju uničen?

-gre za posodbeno pogodbo (komodat), oz. najemno (če je odplačno) -oba sta zavezana, ker je s prepustitvjo nastala solidarna obveznost -odgovarjata za vsako krivdo, vednar ne za naključje (razen če je bilo dogovorjeno ali če kršita pogodbo)

306. A piše rimsko pravo in mu zataji pisalo. Prosi B-ja, naj mu posodi drago pisalo. Ker gre B prej domov kot A, A pisala ne vrne in prosi soseda C-ja, naj pisalo vrne A-ju. Vendar pa C pisalo izgubi. Kdo nosi odgovornost?

-gre za posodbeno pogodbo (med A in B) -gre za mandat med A in C (mandatar odgovarja za vsako krivdo) -A odgovarja za vsako krivdo -C odgovarja za vsako krivdo -B lahko toži A-ja z ACTIO COMODATI DIRECTA ker mu je mogoče očitati malomarnost (izbere neresno osebo, sam ni vrnil) -A lahko zahteva od B-ja povrnitev škode na podlagi mandata, ker C kot mandatar ni ravnal s potrebno skrbnostjo

77. A posodi B-ju denarni znesek v višini 1000. Kaj dolguje B, A-ju? Navedi različne možnosti in se opredeli do morebitne problematike.

-gre za posojilno pogodbo (mutuum) -gre za realni kontrakt stricti iuris- tožbeni zahtevek je določen, dolžnik mora vrniti točno kolikor dolguje -če so dogovorjene s stipulacijo še obresti- lahko iztoži z ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE -zamudne obresti- v kolikor ne vrne pravočasno

21. B je dolžan A-ju denar, ki mu ga je posodil. Javil pa se je C, da poravna dolg. Kakšna pravna sredstva in možnosti ima A?

-gre za prevzem dolga

215. A je sklenil prodajno pogodbo z B-jem, da mu proda konja Pegaza za 1000. Še pred pogodbeno določenim rokom izpolnitve je konj Pegaz poginil. Kako je z usodo obveznosti?

-gre za prodajno pogodbo -PERICULUM ET EMPTIS PERFECTA EMPTIONE- do perfektnosti pogodbe trpi naključno uničenje prodajalec, po perfektnosti pa kupec. Kupec mora plačati kupnino, ne more pa terjati prodajalec -edino če bi konj poginil zaradi krivde prodajalca- potem je odškodninska odgovornost -naknadna nezmožnost izpolnitve

216. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo dal zemljišče v zameno za 1000 sestercev in par čevljev. Za kaj gre? Utemelji.

-gre za prodajno pogodbo -ne zahteva se da je kupnina v celoti v denarnem znesku (del kupnine je lahko v dajatvi ali storitvi)

130. A je B-ju prodal dragoceno vazo iz serije unikatnih vaz. Še preden jo je B prevzel, se je vaza ob potresu, v katerem se je prevrnila polica, na kateri je stala, razbila. Za kaj gre? Kako je z obveznostmi iz tega razmerja? Utemelji in upoštevaj različne možnosti.

-gre za prodajno pogodbo -pri prodajni pogodbi velja: PERICULUM ET EMPTIS PERFECTA EMPTIONE (s perfektnostjo nevarnost naključnega uničenja preide na kupca- pogodba je perfektna ko je dokončno sklenjena - ko se zmenita za ceno in predmet) -B bo moral plačati kupnino

123. A je kupil od B-ja konja, za katerega je bil prepričan, da zna voziti. Kaj lahko stori, če konj ne zna voziti in v katerem primeru? Za kaj sploh gre?

-gre za prodajno pogodbo -če je A zahteval od B-ja konja, ki zna voziti in mu ga ta ni priskrbel, odgovarja za stvarno napako (skrito) -A lahko zahteva po ediktu kurulskih edilov razdor pogodbe z ACTIO REDHIBITORIA ali zmanjšanje kupnine z ACTIO QUANTI MINORIS -če je A zahteval samo konja, ne more zahtevati ničesar

176. A je prodal B-ju svojo zlato uro. Dogovorila sta se, da A izroči B-ju uro takoj. B pa bo izročil kupnino 30-ga. Za kaj gre?

-gre za prodajno pogodbo z ROKOM -prodajalec bo lahko terjal B-ja šele 30-ga (ko bo dospelo), B pa lahko plača prej, ker je obveznost že nastala -Rok odlaga dospelost, ne pa nastanek obveznosti

170. A se je dogovoril z Bjem, da mu da svoj Audi, B pa mu je v zameno izročil les za strešne tramove in še 1000. Za kaj gre? Pojasni.

-gre za prodajno pogodbo, kjer je kupnina določena delno v dajatvi in delno v denarju

96. A in B se dogovorita, da A spravi B-jev fotoaparat v svoj sef. A mu aparat vrne, ko mu B na njegovo zahtevo da 100. Kakšna pravna sredstva ima B? Možnosti! Kakšno je razmerje?

-gre za shranjevalno pogodbo (ki je neodplačna) -B lahko zahteva znesek nazaj s CONDICTIO OB TURPEM CAUSA, saj je posel med njima zaradi nemoralne podlage ničen -B lahko toži tudi z ACTIO DEPOSITI DIRECTA, da mu vrne stvar (ker je kršil pog. Razmerje)- ta tožba je infamirala

197. A je kupil konja. B-ju, trgovcu s konji je povedal, da potrebuje konja za oranje in tudi za vožnjo. B je A-ja odpeljal v hlev in mu omogočil naj si sam izbere konja. A-ju je bil všeč določen konj, zato je B-ju povedal, da želi tega konja. Konja je odpeljal domov. Čez čas je ugotovil, da konj ne zna vleči pluga. Kaj lahko stori?

-gre za skrito stvarno napako -A je prodajalcu povedal, kakšnega konja potrebuje (stvar zato nima dogovorjenih lastnosti) -prodajalec ni povedal, da konj ni primeren za oranje -A lahko po ediktu kurulskih edilov zahteva znižanje kupnine z ACTIO QUANTI MINORIS ali razdor pogodbe z ACTIO REDHIBITORIA

319. A,B in C so se dogovorili, da bodo imeli pralnico. A in B sta prispevala stroje in prostore, C pa se je zavezal, da bo sprejemal stranke in vodil posle. Nekega dne C-ju prepusti stranka E svoj plašč, da bi ga očistili. Za kaj gre? Kaj če C-ju, ki je bil zadolžen za plašč, le tega ukradejo?

-gre za societas (družbeno pogodbo) -vsak družbenik nastopa v lastnem imenu in za lasten račun -C nastopa v pravnem poslu v svojem imenu in za svoj račun, pa vse koristi prenese na družbo -C odgovarja za custodio: varovanje sprejetih oblek - med E in C je DELOVRŠNA POGODBA -škodo bo poravnal C vendar bo imel zahtevke nasproti ostalim družbenikom -C odgovarja za skrbnost kot v lastnih zadevah -E ima na vojo ACTIO LOCATI proti C-ju

412. A je bil skupaj z Bjem in Cjem solastnik zemljišča. Na njem je hotel zgraditi bazen. Ali to lahko stori? Ali ima A kakšno možnost, če B in C temu nasprotujeta?

-gre za solastnino, tako A potrebuje soglasje vseh solastnikov -če ga ne dobi, lahko zahteva razdelitev stvari in zgradi bazen na svojem delu

60. B je bil znan razbojnik. A mu je zagrozil, da ga bo prijavil oblastem, če ne podpiše pogodbe, s katero mu prepušča svojo parcelo s stipulacijo. Ko sta jo sklenila, B ni hotel izpolniti svojih dolžnosti, zato ga A toći. Ali bo A uspešen? Katero pravno sredstvo bi svetovali B-ju kot njegov zagovornik? Pojasnite, na kakšen način bi ravnali v postopku?

-gre za stipulacijo -ali gre za nedopusten nagib, to da ga bo prijavil oblastem?

28. A si je dal obljubiti od B-ja izpolnitev na naslednji način: ! Ali mi obljubiš dati 1000, če mi do torka ne boš izročil konja sivca« B je obljubil. Za kaj gre?

-gre za stipulacijo, ki vsebuje pogodbeno kazen -konja ni mogoče iztožiti (obveznost ni konj)- gre za NEPRAVO POGODBENO KAZEN - saj lahko upnik iztoži le pogodbeno kazen 1000

224. Amaterski vinogradnik A je v trgobvini kupil črpalko za vino. Pri drugem prečrpavaju je opazil, da vino čudne barve. Črpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da je črpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko stori?

-gre za stvarno napako -ACTIO QUANTI MINORIS- v 1 letu -ACTIO REDHIBITORIA- v 6 mesecih -če mu je prodajalec prodal črpalko z nakako, gre za prevaro, A lahko zahteva interes z ACTIO EMPTI

199. A je kupil od B-ja avto predvsem zato, ker je imel avto naknadno vgrajen navigacijski sistem (GPS). Obljubiti si ga je dal s stipulacijo. B je pred izročitvjo avta odstranil GPS. Svetuj A-ju.

-gre za stvarno napako (avto nima dogovorjenih ali običajnih lastnosti) -uveljavlja se s TOŽBO IZ STIPULACIJE -če si je dal obljubiti s stipulacijo dvojne kupine (toži na dvojno vrednost), če s stipulacijo habere licere (pa na interes)

65. A je prosil Bja za posojilo. B je zahteval, da naj mu najprej s stipulacijo obljubi vrnitev dogovorjenega zneska posojila. Ko je A obljubil vrnitev, mu B ni hotel izplačati dogovorjenega zneska. Ali je s stipulacijo nastala veljavna obveznost? Kaj lahko stori A, če ga B toži na izpolnitev obljubljenega zneska? Koliko obveznosti bi nastalo. Če bi B Aju izročil dogovorjeni znesek in si dal njegovo vrnitev obljubiti s stipulacijo?

-gre za veljavno stipulacijo -A ima proti B EXCEPTIO DOLI, če ga bi tožil na izpolnitev obljubljenega zneska -če bi B Aju izročil znesek in si dal vrnitev vrniti s stipulacijo, nastane samo ena obveznost, ker je stipulacija obljubljena le kot neka varščina za lažjo vrnitev zneska, ki ga mora B tako ali tako vrniti že na podlagi posojila

195. A je dolgoval B-ju konja Sivca, ki si ga je dal B obljubiti od A-ja prejšnji teden. A mu ga ni izročil v dogovorjenem roku. Konj je preden je utegni vložiti tožbo, poginil. Za kaj gre? Ali lahko B toži A-ja? Ali bo v pravdi uspešen?

-gre za zamudo dolžnika -če je dolgovana stvar species z dolžnikovo zamudo preide nevarnost naključnega uničenja na dolžnika -B lahko toži A-ja

205. A je kupil od B-ja vino, dobil pa kis. Ali je kupna pogodba veljavna?

-gre za zmoto o snovi. -Kupna pogodba velja, ker sta stranki soglašali glede predmeta (obstaja zmota glede snovi) -ne pomeni bistvene zmote- saj gre skoraj za isto bistvo snovi -drugače je če ne gre za vinski kis, v tem primeru pogodba ne velja

256. Najemnik je v najeto hišo vgradil nova okna in vrata. Katero tožbo ima na voljo?

-ima na voljo REI VINDIKACIJO

219. A proda zemljišče za 80. Čez nekaj časa v časopisu prebere, da so dan pred sklenitvjo pogodbe cene narasle. A ugotovi, da bi lahko prodal tudi za 200. Kaj lahko stori?

-izpodbija lahko pogodbo zaradi ČEZMERNEGA PRIKRAJŠANJA -kupec lahko dopolni do polne vrednosti

357. A je prodal Bju terjatev, ki jo je imel proti Cju. C se je naslednji dan oglasil pri njem in mu plačal svoj dolg, ki ga je imel iz te terjatve. Opredeli pravno razmerje, ki je s tem nastalo med strankama. (dežman)

-kdaj je terjatev odstopljena? Mislim da ko se dogovorita o odstopu (torej med A in B je bila opravljena cesija) -C mora izpolniti Bju, ko je o odstopu terjatve obveščen, do takat lahko veljavno izpolni A-ju.

289. Marcij je od Flaka prevzel v izgradnjo hišo. Ta je zgradil do polovice, nato pa je bila hiša porušena v potresu. Kdo trpi škodo?

-ker gre za VIŠJO SILO- škodo trpi naročnik Flak -razen če je do tega prišlo ker je Marcij slabo zgradil hišo- potem mora povrniti interes Flaku

11. A je plačal znesek 300, ki ga je iz ad stipulacije dolgoval skupaj z Bjem in Cjem. Kakšna bo posledica Ajeve izpolnitve? Ali ima A kakšen zahtevek nasproti Bju in Cju? Če, kako ga bo uveljavljal?

-ko A izpolni, B in C postaneta prosta -A ima nasproti B in C zahtevek iz regresa (od vsakega lahko zahteva del obveznosti, ki odpade nanj) -pravica do regresa je odvisna od notranjega razmerja: razmerje nastalo z mandatom- lahko uveljavi regres z actio mandati contratia; poslovodstvo brez naročila. Če ga izpolni z darilnim namenom ali kljub prepovedi B-ja in C-ja ne more zahtevati ničesar

119. A se je z Bjem dogovoril, da bo od njega kupil psa. Ali si A lahko premisli in psa ne kupi? Utemelji!

-ko je dosežen dogovor o blagu in ceni je prodajna pogodba veljavno sklenjena -A si lahko premisli, če se s tem B strinja -če A odstopi, B lahko zahteva z ACTIO VENDITI kupnino ali povrnitev interesa

247. A je dal B-ju v najem C-jevo hišo. Nato je C umrl in B je bil postavljen za njegovega dediča. Ali je B dolžan plačevati najemnino? Katero tožbo ima na voljo? 595 primer

-ko postane lstnik hiše na podlagi dedovanja lahko B uprabi ACTIO CONDUCTI, da se osvobodi obveznosti iz najemne pogodbe

207. A je prodal Bju dediščino. Dediščina sicer obstaja, vendar ne pripada Aju. Ali je med Ajem in Bjem nastala kupna podogba? Če je, kaj dolguje ena stranka drugi? Kaj če dediščine sploh ni bilo? Utemelji!

-kupna pogodba je veljavna, saj nastane samo zavezovalni pravni posel. A je dolžan B-ju vrniti zdesek dediščine/interes, ki ga je ta imel (ker ne bo mogel izpolniti obveznost) -Če dediščina ne obstaja- gre za začetno nezmožnost (stvar v trenutku sklenitve pravno in dejansko ne obstaja)- posel je NIČEN (A mora povrniti kupnino, če je prejel)

196. A je kupil 10 kg sadja. Doma pa ugotovil, da so mu dali samo 8 kg. Za kaj gre? Kaj bo lahko storil A?

-kupo prodajna pogodba -napaka v količini -A lahko toži z ACTIO EMPTI, ki se glasi na interes

203. A je kupil stvar od lastnika B-ja v prepričanju, da je B nelastnik. Ali sme priposestvovati?

-lahko bo priposestvoval -dejansko stanje je pomemnejše kot subjektivno prepričanje -A postane lastnik, čeprav misli da stvar ni kupil od lastnika

32. A pobarva fasado na živo zeleno, ker njegova soseda B-ja zelo moti. Ta mu ponudi 1000, če pobarva fasado na belo. Za kaj gre? Ali, kdaj in s čim lahko A zahteva denar?

-lahko gre za stipulacijo- actio certe crediae pecuniae -lahko gre za inominatni kontrakt (dam da storiš)- actio preascriptis verbis -pakt- brezoblični dogovor, ki ni iztožjiv

400. A je dražil sosedovega psa, ki je bil privezan pred hišo. Nekega dne ni opazil, da je pes odvezan. Ko ga je začel dražiti, je pes planil nanj in ga ugriznil v nogo ter mu raztrgal hlače. Ali lahko A od gospodarja psa zahteva povrnitev škode? Če lahko navedi na kakšen način?

-lastnik ne odgovarja za škodo, če je njegovo žival razdražila druga žival/oškodovanec sam. Na podlagi A DE PAURPERIE ne more terjati od gospodarja ničesar. -lahko terja, če je sosed pustil psa namenoma odvezanega, da bi šoškodoval A-ja na podlagi A LEGIS AQUILIAE

183. 9.A je kupil ob B-ja sliko. Ker mu je ni izročil, je prišel v njegovo stanovanje, ko B-ja ni bilo doma in si jo vzel. Kako bi kvalificirali njegovo dejanje, zakaj?

-manjka razpolagalni pravni posel -gre za samopomoč, ki ni dopustna -A pridobi VICIOZNO POSEST- ni postal lastnik slike, ker manjka razpolagalni pravni posel -A bi mogel sliko zahtevati z ACTIO EMPTI -Če bi A imel tatinski namen, bi šlo za tatvino

115. A je kupil od Bja sod vina in ga tudi plačal. Z Bjem se je dogovoril, da mu ga bo ta čez mesec dni dostavil na dom. Ko je B vino pripeljal, ga je dal A v klet. Po dveh mesecih je A ugotovil, da je skisano. Za kaj gre? Kaj lahko stori? Ali bi bila kakšna razlika, če bi vino preizkusil takoj? Utemelji!

-med A in B gre za kupno pogodbo in stvarno napako. -A bo moral trpeti nastalo škodo, ker bo težko dokazač ali je bilo vino skisano že takrat, ko ga je P pripeljal ali se je vino skisalo v času, ko je bil pri njem -vino bi kot dober gospoda moral preizkusiti takoj in če bi da in bi vino bilo skisano bi lahko od prodajalca zahteval razdor pogodbe z ACTIO REDHIBITORIA iz. ACTIO EMPTI na povrnitev interesa

127. A je prodala zemljišče svojemu najljubšemu nečaku Bju za 1000, čeprav je znašala tržna cena 2000. Za kakšno pogodbo gre? Kdaj bi pogodbo lahko kvalificirali kot darilno? Utemelji!

-med A in B gre za kupno pogodbo s primesami darila. Pogodbo bi šteli kot darilno, če bi A prepustila zemljišče Bju neodplačno.

126. A je podedoval čudovitega žrebca. Ker je stanoval v bloku ga ni mogel obdržati. Z vodoinštalaterjem Bjem se je dogovoril, da mu bo žrebca prepustil v last, če mu bo plačal 1000, in če bo v njegovi počitniški hišici napeljal vodovod in ogrevanje. B se je strinjal. Za kaj gre? Kdaj bo B postal lastnik konja?

-med A in B gre za kupno pogodbo, ker je delno dogovorena v storitvi in delno v denarju -B bo postal lastnik konja, ko bo plačal 1000 in bo v njegovi počitniški hišici napeljal vodovod in ogrevanje + ko mu bo konj izročen

24. A se je z Bjem dogovoril, da mu bo ta priskrbel sužnja, ki bo na poročni svečanosti igral na flavto. Za primer neizpolnitve si je dal A obljubiti od Bja pogodbeno kazen v višini 100. B, ki med svojimi sužnji ni imel nobenega flavtista, je od Cja kupil sužnja za katerega je C trdil, da je odličen flavtist. Na svadbi se je izkazalo nasprotno- suženj sploh ni znal igrati flavt. Kaj in kako lahko zahteva A od Bja? Kaj in kako lahko zahteva B od Cja? Utemelji!

-med A in B gre za najemno pogodbo -med B in C gre za kupno pogodbo -A lahko od Bja za primer neizpolnitve terja pogodbeno kazen, ker obveznost ni bila izpolnjena z ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE -C je trdil, da suženj zna igrati, ker pa ni znal ni izpolnil svoj del obveznosti (stvarna napaka) zato ima B proti njemu A REDHIBITORIA (za razdor pogodbe), A EMPTI na povrnitev interesa, ki obsega tudi plačilo pogodbene kazni

272. A se je s stavbnikom Bjem dogovoril, da mu bo ta zgradil hišo. Načrt za hišo, ki ga je izdelal arhitekt C je bil dokaj zapleten. B pa je za to pri gradnji za reševanje tehničnih problemov angažiral Čja. Po koncu gradnje je od Aja zahteval tudi plačilo računa za Čjevo delo. Komentiraj! Za kakšno razmerje sploh gre? (Dežman)

-med A in B gre za podjemno pogodbo -Č je pomočnik, ki ga je za pomoč poklical B (med B in Č je tudi podjemna pogodba) -Ker je bila pogodba glede predmeta in cene že sklenjena B od A-ja ne more zahtevati plačila računa za Čja -B bi moral že na začetku predvideti višje stroške pomočnika -B kot strokovnjak bi moral znati brati načrt

80. A si je od Bja do 2.12 izposodil računalnik, da bi napisal diplomsko nalogo. Ker je A videl, da do 1. Naloga ne bo končana, je Bja prosil, naj mu računalnik pusti še za par dni. B mu je računalnik pustil rekoč »naj ti bo, ko že prosiš«. Za kaj gre? Kakšni so stvarno pravni in obligacijski učinki razmerja pred in po 1.12?

-med A in B gre za posodbeno pogodbo (če je brezplačna) ali najemno (če je odplačna) -do 2.12 je A imetnik, B lastnik -po 2.12 gre za prekarij- A postane nelastniški posestik. Lastnik ostale še vedno B

66. A je povabil vse sošolce na palačinke. V ta namen si je od B-ja izposodil 100 jajc. Spravil jih je na polico v kleti, ki se je prevrnila, ker je bila slabo pritrjena na zid. Jajca so se razbila. Kdo trpi škodo? Ali bi se kaj spremenilo, če bi se polica prevrnila zaradi potresa?

-med A in B gre za posojilno pogodbo (predmet denarni znesek ali količina nadomestnih stvari) -mora vrniti tantundem eiusdem generis -z izročitvjo jajc je A postal lastnik in bo moralvrniti tantundem eiusdem generis B-ju -naključno uničenje trpi posojilojamalec A -če bi šlo za višjo silo- trpi škodo A

240. A je od Bja vzel v zakup zemljišče s hišo. Čez nekaj tednov je A opazil, da je na nekaj opek na strehi počenih, in da bi bilo treba očistiti kanal za odvovnjavanje na zemljišču. Kdo je dolžan to storiti? Utemelji!

-med A in B gre za zakupno pogodbo -popravilo strehe je dolžan storiti B, ker mora nuditi A-ju nemoteno uporabo stvari -Če to popravi B lahko od njega terja stroške popravila -čiščenje kanala je redno vzdrževanje, ki ga mora opraviti B

101. A je Bju prodal nekaj zabojev piva za zabavo. B je povedal Aju, da nima prostora in ga prosil, da mu zaboje piva shrani. Ponoči so prišli roparji in odnesli vse vse zaboje piva razen enega. Za kaj gre? Ali mora A povrniti Bju škodo?

-med A in B je kupna pogodba, potem še shranjevalna. -A je depositar in odgovarja samo za naklep in veliko malomarnost -Rop je naključje, če je A bil dovolj skrben mu nemoremo očitati nič in ne bo odgovarjal za škodo.

121. A je hotel povečati svojo hišo. Sosedu Bju je predlagal, da mu proda del svojega zemljišča. Ker sosed B ni hotel prodati, mu je A dejal, da mu bo razbil vse šipe na hiši, če ne bo takoj podpisal pogodbe. Sosed B se je ustrašil in podpisal kupno pogodbo. Zdaj mu je žal. Kaj lahko stori? Utemelji!

-med A in B je kupna pogodba. Grožnja s katero je vplival ni bila tako huda, neposredna, tako da bi se ji B lahko zoperstavil. -B ne more zahtevati ničesar

88. A je dal B-ju na posodo dragoceno knjigo. Čez čas je na to pozabil. Ko je knjigo iskal, je med ostalimi tudi Bja vprašal ali je morda knjigo posodil njemu. B je to zanikal. Navedi vse stvarnopravne in obligacijskopravne posledice Bjevega odgovora. Kakšno je bilo pravno stanje pred tem?

-med A in B je posodbena pogodba. A je lastnik in posredni posestnik, B je imetnik -ko B pove, da nima knjige pri sebi postane iz imetnika, zloverni posestnik -A ima na voljo actio komodati directa na vrnitev stvari

64. A je srečal svojega strica B-ja in ga prosil za nekaj denarja. B potegne iz žepa kuverto in mu jo da. A ga vpraša kdaj, mu mora znesek vrniti, vendar B pravi, da se bosta kasneje dogovorila, ker se mu mudi. B je šel čez cesto in ga je povozil avto. Kakšno razmerje je nastalo med njima. Lahko B-jev dedič od A-ja zahteva denar kot svojega?

-med A in B je posojilna pogodba- nastane s prepustitvjo posojenega zneska v lastnino posojilojemalca -ko dedič deduje- podeduje tudi terjatve- lahko zahteva denar nazaj takoj (ker ni bil določen rok) s ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE -ne more ga zahtevati kot svojega, ker se LP že prenesla na A

270. A je na obisku pri Bju opazil, da ima ta vlažno steno dnevne sobe. Bju je predlagal, da naj se dogovori s Cjem, ki je strokovnjak za hidroizolacijo in mu bo za ugodno ceno saniral steno. B se je dogovoril s Cjem. Ta je saniral omet, vendar je blaga ostala. Kaj lahko stori B? Ali lahko zahteva odškodnino od Aja, ki po njegovem mnenju je vse skupaj povzročil? Za kakšno razmerje gre med Ajem in Bjem in med Bjem in Cjem.

-med A in B je prijateljski nasvet brez pravnih učinkov -med B in C je podjemna pogodba: B lahko zahteva od C-ja da na temelju podjemne pogodbe sanira steno ali ga toži na interes z ACTIO LOCATI

97. A je dal svojo vazo v hrambo Bju. C je volomil v Bjevo hišo in med drugim vzel tudi vazo ter jo prodal na boljšem trgu Čju. Č jo je postavil v svojo galerijo, kjer jo je našel A. Kaj lahko stori A? Kaj lahko stori Č? Kako je s pravnimi posledicami posameznih epizod?

-med A in B je shranjevalna pogodba (A je lastnik, B je detentor) -C je zgrešil tatvino in postal nedobroverni posestnik -Med C in Č je kupna pogodba, Č postane dobroverni lastnik -A lahko zahteva stvar od Č-ja z REI VINDIKACIJO, Lahko zahteva tudi od B-ja z ACTIO COMODATI DIRECTA vendar B ne odgovarja za naključje (tatvina je naključje). -Čju eje bila stvar evincirana (pr. Napaka) in ima Actio empti proti C-ju na povrnitev interesa

280. A se je dogovoril z Bjem, da mu bo dobavil les. Ko je les prišel se je A dogovoril s Cjem, da mu bo iz lesa izdelal pograd. Pograd je prevzel, in ko se je doma ulegel nanj se je le ta zlomil. Pri tem se je razbila stara etruščanska vaza v vrednosti 1000. Za kaj gre? Kdo bo odgovarjal za škodo? Upoštevaj različne možnosti.

-med A in C je delovršna pogodba (oprava storitve ali izdelava izdelka) -C odgovarja za vsako krivdo (tudi za nespretnost ali neznanje) -A ima proti C-ju actio locati, če lahko C-ju očitamo krivdo, za katero je odgovarjal -Če gre za napako v stvari lahko toži B-ja na podlagi kupne pogodbe, ker gre za stvarno napako (toži lahko z actio quanti minoris ali z actio redhibitoria). Razen če B-ju ni omenil kakšen les potrebuje, B ne odgovarja

311. A se je udeležil izpita iz Rimskega prava. Pri tem je pozabil na zlato nalivno pero M. Black. Slednjega je našel kolega B, ki ga je izročil C-ju, za katerega je vedel, da prebiva blizo A-jevega prebivališča. C je na poti domov pero izgubil. Za katera pravna razmerja gre? Kdo bo trpel škodo ali odgovarja zanjo? Kaj, če bi C-ja napadli razbojniki?

-med A-jem in B-jem: poslovodstvo brez naročila -med B in C: mandat -B kot poslovodja brez naročila odgovarja za vsako krivdo (mogoče mu je očitati malomarnost, ker ni odnesel peresa sam) -A lahko z ACTIO NEGOTIORUM GESTORUM DIRECTA od B-ja zahteva povrnitev škode -B lahko zahteva od C-ja povrnitev interesa na podlagi mandata (C je ravnal malomarno)- z ACTIO MANDATI DIRECTA

348. A je pisal izpit iz rimskega prava. Ko je končal s pisanjem, je zapustil predavalnico, pri tem pa je pozabil svoje dragoceno nalivno pero znamke Mont Blanc. Pero je opazil B, ki ga je vzel in ga izročil C-ju, ki je A-jev sosed, z namenom, da ga C vrne A-ju. C je nalivno pero po poti domov izgubil. Katera pravna razmerja so nastala v obravnavanem primeru? Kdo odgovarja za nastalo škodo? Obrazložite.

374. A se je učil za izpit iz rimskega prava, a je večino časa preživel za računalnikom in spremljal klepetalnico. Sostanovalec B je vedel, da tako izpita ne bo naredil in mu je računalnik skril in na to pozabil. Spomnil se je šele, ko ga je obiskal kriminalist. A je izpit med tem naredil in je B-ja tožil zaradi tatvine. Svetuj B-ju (pomagaj si z rekom)!

-ni tatvine brez naklepa- B se sklicuje na to, da ni imel namena prilastiti si računalnik -tatvino ni mogoče izvršiti brez naklepa

367. Mevij je ponoči na skrivaj odpeljal Ticijevega psa. KO ga je naslednji dan pripeljal na trg, da bi ga drago prodal, je pes kljub Mevijevi skrbi pojedel pokvarjeno klobaso. Zato je pri dobrovernemu kupcu naslednji dan poginil. Utemelji katere tožbe prihajajo v poštev in na kaj se bo glasila obsodba?

-med Mevijem in Ticijem gre za tatvino -obsodba se bo glasila na 2x vrednosti stvari, saj gre za neočitno tatvino -med mevijem in DK gre za kupno pogodbo- gre za stvarno napako -DK lahko zahteva z actio empti povrnitev interesa, v primeru condictio furtiva pa na najvišjo vrednost ki ga je kadarkoli imel pes

276. A je najel B-ja, da pelje njegov tovor žita v Rim. B je peljal preko mostu, kjer je moral plačati mostnino. Ali bo lahko zahteval denar za mostnino od B-ja?

-mostnino bo moral plačati sam, če je takrat ko je dajal voz v najem vedel, da bo šel tam preko

238. A da B-ju stanovanje v najem za 50, B pa C-ju v podnajem za 60. Lastnik A C-ju onemogoči bivanje v stanovanju. Ali in kdo ima kakšne zahtevke in kako jih uveljavi?

-najemnik lahko da v podnajem, razen, če se dogovorita drugače -C ima ACTIO CONDUCTI- ki se glasi na interes (lahko zahteva 60, ker je tudi sam zavezan za 60)

250. A je od B-ja vzel v zakup sobo od junija do oktobra. Ker se je B pripravljal na diplomo iz trobente, je veliko vadil. A je bil sicer večino časa na faksu, vendar je bil alergičen na zvok trobente. A je na koncu z živci. Kaj lahko stori?

-najemnik mora prenašati nek majhen del neudobja -ne more zahtevati znižanja najemnine ker gre za začasno motjo -če bi se to nadaljevalo tudi po diplomi, A lahko zahteva znižanje zakupnine z ACTIO CONDUCTI (ker je možnost uporabe stanovanja zmanjšana)

264. A je podedoval B-jevo hišo. V njej je bil najemnik z družino, ki ima sklenjeno pogodbo za nedoločen čas. A potrebuje hišo zase. Kaj lahko stori? Kaj če bi imel najemnik sklenjeno pogodbo za določen čas?

-nakup ukinja najem -pogodba za nedoločen čas: lahko se pretrga kadarkoli, razen ob neprimernem času (potrebno je dati odpovedni rok) -če bi bila pogodba sklenena za določen čas- se lahko odpove samo če obstaja utemeljen razlog- to da potrebuje hišo zase je utemeljen razlog.

33. A si je dal s stipulacijo obljubiti 1000 od Bja. Čez nekaj dni je srečal Bjevega brata Cja in si dal od njega obljubiti istih 1000. Kakšno razmerje je s tem nastalo? Kaj lahko A terja od koga? Kaj lahko stori A, če je terjal Ba, pa se je izkazalo, da je neplačevit.

-nastala je solidarna obveznost. -A lahko terja B ali C -po KP če je B neplačevit (tožba porabljena)- ne more terjati Cja (konsuptivni učinek tožbe) -po JP, lahko terja še C-ja, njegov zahtevek ne ugasne

37. A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za vedno. Komentiraj!

-načelo: Species perit et cui debeteur, genus perire non censeteur (genus trpi dolžnik, species pa upnik)- to pride v poštev če ni A kriv da so padli v vodo -če gre za točno določenih 10 zlatnikov (species)- trpi naključno uničenje B (upnik) -če gre za genus- trpi naključno uničenje A (kaj če bi mu lahko očitali malomarnost?)

43. A je B-ju s stipulacijo obljubil 10 zlatnikov. Ko mu jih nese, mu padejo v potok, ki jih odnese za vedno. Komentiraj.

-načelo: species perit et cui debetour, genus perire non censetaur -če je A obljubil B-ju natančno te zlatnike, gre za species in trpi naključno uničenje upnik (razen če dolžniku lahko očitamo krivdo)- pride do naknadne nemožnosti izpolnitve -če gre za genus, trpi naključje dolžnik, in ni prišel iz zaveze

185. A je šel na boljši trg, kjer je zagledal starinsko sliko, ki se prodajala za 10000 eur. Prepričan je bil da gre za Rembrandta, zato jo je kupil, misleč, da je sklenil dober posel. Kasneje se je izkazalo, da je slika navaden ponaredek, vredna kvečjemu 100 eur. Ali lahko A kaj stori? Ali bi bilo kaj drugače, če bi prodajalec zatrjeval, da gre za Rembrandta? Upoštevaj različne možnosti.

-ne more storiti nič, ker je v ZMOTI -da je taka zmota upoštevna, mora biti bistvena in opravičljiva -v tem primeru kupcu lahko očitamo malomarnost -drugače bi bilo, če bi prodajalec zatrjeval, da gre za sliko velike vrednosti in bi šlo za prevaro

23. Ticij je na dan, ki je bil določen kot rok za poravnanje obveznosti, svojega dolžnika odpeljal pred pretorja. Kako naj odloči sodnik?

-ne more, rok poteče šele ko mine zadnji dan -Sodnik odloči v prid dolžnika, saj v tem primeru rok poteče šele, ko mine zadnji dan, in dolžnik tudi zadnji dan lahko vrne dolgovani znesek. Ticij ne more tožiti dolžnika, dokler ni minil zadnji dan.

244. A je najel sobo pri Bju. V sobo je spravil tudi dragocen računalnik, ki ga je potreboval za svoje fizikalne poskuse. Nekega dne je z grozo opazil, da so mu v času, ko je bil na fakulteti, iz sobe ukradli računalnik. Ali lahko zahteva odškodnino od Bja, kateremu je že večkrat dejal, da bi bilo dobro zamenjati ključavnico na vhodnih vratih s kakšno bolj varno. Od prijatelja Cja, ki študira rimsko pravo, je vrh tega slišal za odgovornost za gostove stvari. Kaj je šlo v tem primeru? Ali bi lahko na temelju tega uveljavljal Bjevo odgovornost?

-odgovornost za recept ne pride v poštev, saj B ni gostilničar, hlevar, brodnik -gre za najemno pogodbo- obe stranki odgovarjata za vsako krivdo (naklep, velika malomarnost, mala malomarnost) -če je šlo za vlom (tatvina-naključje), ker ga ne prepreči nova ključavnica, najemodajalec B ne odgovarja

206. A je kupoval konja Sivca. Ni vedel, da ima prodajalec 2 konja Sivca. Za kaj gre? Ali je pogodba veljavna?

-odvisno ali so mislili na istega konja ali ne -če mislita na istega konja je veljavna, če gre za zmoto o predmetu ni veljavna

359. A ima terjatev do C-ja v znesku 1000. Terjatev želi prenesti na B-ja. Katera pravna razmerja mora pri tem opraviti? Ali terjatev sploh lahko prenese? Utemelji upoštevajoč različne možnosti.

-odvisno od terjatve same ali jo je možno prenesti: osebne terjatve ali tiste o katerih je tekla pravda ni mogoče prenesti, če je sklenjena pactum de non cedendo -mora opraviti: -zavezovalni pravni posel (kavza cesije) -razpolagalni pravni posel- cesija

120. A je kupoval kolo. V časopisu je videl naslednji Bjev oglas. Prodam kolo za 50. Bju je poslal pismo v katerem je napisal: »Sem kupec vašega kolesa« Ali je bila s tem sklenjena kupna pogodba? Utemelji! Kaj če bi B Aju odgovoril da je cena kolesa 70. Ali bi lahko A od Bja zahteval, da mu proda kolo za 50? Morebitni zahtevki.

-oglas je naslovljen nedoločenem številu oseb- sam se bo odločil s kom bo sklenil pogodbo

391. Otroci so se igrali skrivanje. A je zlezel na kup desk. Pri tem se je ena od desk prevrnila in ubila Bja, ki mu je nesrečno padla na glavo. Za kaj gre? Kakšne bodo posledice? Utemelji!

-otroci do 7 leta niso deliktno sposobni -bo odgovarjal oče, če je bil otrok pod njegovo oblastjo (če je otrok to želel) -če otrok ni želel in se to zgodilo po nesreči ne odgovarja nihče

133. A kupi od B-ja tramove. Nekateri so skrivljeni, zato A označi samo ravne. Opiši to dejanje. Ali ima A na voljo kakšna pravna sredstva, če mu B ne dovoli odpeljati označenih tramov?

-označitev tramov se šteje za izročitev posesti ter LP -če je B lastnik (razp. Sposobnost) ima na voljo actio empti oz. rei vindicatio

358. A se dogovoril z B-jem, da mu proda terjatev, ki jo ima C nasproti D-ju. Ali je prodajna pogodba veljavno sklenjena? Kdaj bo terjatev prešla na B-ja? Kaj če terjatev ne bi obstajala?

-pogodba je veljavno sklenjena: -JA, če je terjatev dopustno prenesti (niso vse terjatve prenosljive) -Ne, če terjatev ni prenosljiva (pactum de non cedendo) -terjatev bo prešla na B-ja, ko bo opravljena cesija- ko se A in B dogovorita o odstopu -če terjatev ne obstaja ni predmeta obligacije in pogodba ni veljavno sklenjena

217. A je vprašal B-ja ali kupi od njega konja sivca za 1000. B je molčal. Ali je prodajna pogodba po RP sklenjena?

-pogodba ne bo sklenjena -molk stranke ne pomeni izjavo poslovne volje -pozni in visoki klasiki so šteli, da molk ne pomeni soglasja -Pavel: kdor molči se šteje da soglaša

397. Marko je Evi želel prodati svoj avto. Ker ji ni ustrezala barva, jo je prijel za roko ter z njo podpisal prodajno pogodbo. Ali pravni posel velja?

-posel ne velja, stranka sploh ni izrazila svojo voljo (gre za vis absoluta)- roko ni vodila njegova volja -pravni posel ne velja -ima exceptio quod metus causa (ali actio quod metus causa)

89. A je posodil B-ju svoj zlati prstan, ponoči so v B-jevo hišo prišli tatovi in prstan odnesli. Za kakšen škodni dogodek gre?

-posodbena pogodba -škodni dogodek: tatvina -odgovornost: tako kot se dogovorita, če se nič ne dogovorita velja utilitetno načelo -naključno škodo pri posodbeni trpi A, razen če se dogovorita drugače

90. A in B sta se odpravljala na potovanje. C-ja sta prosila za posodbo fotoaparata. C je v to privolil. Fotoaparat jima izroči. A in B fotoaparat v Ameriki izgubita. Kakšna zaveza je nastala med njimi in kdaj? Kdo je trpel ali odgovarjal za nastalo škodo?

-posodbena pogodba (komodat) -z izročitvjo stvari nastane SOLIDARNA OBVEZNOST -odgovornost: odgovarjata tako kot se dogovorita, če ne velja utilitetno načelo (korist imata A in B) -C jih lahko toži z ACTIO COMODATI DIRECTA (A in B morata ravnati kot skrben gospodar) -za naključje odgovarjata samo če se tako dogovorita

100. A je imel pri B-ju shranjen računalnik. Na obisku je bil C, ki mu je bil računalnik všeč in je prosil A-ja, če mu ga posodi. A mu je posodil računalnik. Ali pogodba velja? Komentiraj!

-posodbena pogodba je veljavna, ker ne preide LP na izposojevalca (posojilodajalec lahko posodi tudi tujo stvar) -proti C-ju ima ACTIO COMODATI DIRECTA -Proti C-ju ima lastnik REI VINDICATIO - s tem je B zgrešil furtum usus-zato ga A lahko toži z ACTIO DEPOSITI DIRECTA, ki ima za posledico infamijo

68. A posodi B-ju 10. B se zaveže, da vrne 11 zaradi obresti. Komentiraj!

-posojilna pogodba je realni kontrakt s katerim se posojilojemalec zaveže, da bo vrnil isti denarni znesek ali količino nadomestnih stvari, kot jih je dal -ne more se zavezati za več- obresti morajo biti obljubljene s posebno stipulacijo (če ne nastane neformalna obveznost)

73. A e obljubil B-ju, da mu bo posodil 500. V katerem trenutku bo nastalo obligacijsko razmerje med sopogodbenikoma po rimskem pravu? Napiši konkreten primer, kako bi A in B veljavno ustanovila obrestovanje v tem primeru? Katero pravno sredstvo bi imel A na voljo, če mu B nebi želel povrniti glavnice in katero, če mu ne bi želel plačati obresti?

-posojilna pogodba je realni kontrakt- nastane z izročitvjo 500 (LP preide na B-ja) -obresti se lahko ustanovijo s stipulacijo -če mu ne vrne glavnico: ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE -če ne vrne obresti: ACTIO CERTAE PECUNIAE

70. A, ki je zaprosil za posojilo B-ja in C-ja, dobi posojilo od D-ja, ki ga ima za B-jevega dolžnika, medtem ko je D v resnici C-jev dolžnik. Ali posojilna pogodba velja? Kakšno pravno sredstvo ima na voljo C?

-posojilna pogodba ne velja ker obstaja ZMOTA O OSEBI UPNIKA -C lahko zahteva nazaj denar s CONDICTIO SINE CAUSA

61. A B-ju posodi 100, ki zmotno misli, da so njegovi, so pa od C-ja, ki jih je shranil pri njemu. Razmerja? Kdo bo lahko od B-ja terjal vrnitev posojila?

-posojilna pogodba ne velja, ker mora biti posojilodajalec lastnik stvari -dokler B denarja ne porabi LASTNIK lahko zahteva denar z REI VINDICATIO -ko B denar porabi ima POSOJILODAJALEC na voljo CONDICTIO DE BENE DEPENSIS

67. A je dal B-ju posojilo v znesku 100. Po pomoti je izročil denar, ki ga je pri njem shranil C. Kako je z veljavnostjo posojilne pogodbe? Kdo in kako lahko od B-ja zahteva posojeni znesek?

-posojilo ne velja, ker mora biti A lastnik -dokler denar ne porabi lahko zahteva LASTNIK od A-ja z REI VINDICATIO -ko denar porabi lahko POSOJILODAJALEC zahteva z CONDICTIO DE BENE DEPENSIS

36. A Obljubi s stipulacijo konja Sivca ali konja Rjavca. Kdo ima pravico izbire med obema predmetoma izpolnitve? Za kakšno obligacijsko razmerje gre? Se pred dogovorjenim rokom za izročitev konj Sivec pogine zaradi bolezni. Kaj se zgodi z obligacijo?

-pravico izbire ima dolžnik (razen če se dogovorita drugače) -gre za alternativno obveznost (stipulacijo) -če eden od alternativno dolgovanih predmetov predmetov preneha se obveznost osredotoči na drugega -če oba prenehata- vprašamo se zakaj preneha? -NAKLJUČJE-obveznost preneha -KRIVDA DOLŽNIKA- odškodninska odgovornost

186. pred A-jevo podeželsko hišo jee stal kip Venere, ki ni bil pritrjen na podstavek, nedvoumno pa je prispeval k lepšemu izgledu dvorišča. Čez čas se je A dogovoril z B-jem, da mu proda hišo za 1000. Kaj je predmet prodaje? Kakšen je pravni položaj kipa ob sklenitvi pogodbe in ob izročitvi? Utemelji.

-predmet prodajne pogodbe je hiša, kip je pritiklina -če se nista dogovorila drugače pripada kip hiši po načelu ACCESSIO CEDIT PRINCIPALI (če ni dogovorjeno drugače pritiklina sledi usodi glavne stvari)

211. A je prodal B-ju srebrno vazo, ki pa ni bila njegova, temveč si jo je le izposodil od C-ja. Vazo je B-ju tudi izročil. Kako je z veeljavnostjo zavezovalnega in kako z veljavnostjo razpolagalnega posla? Kdo je lastnik vaze?

-zavezovalni pravni posel je veljaven -razpolagalni pravni posel ni veljaven, ker A nima razpolagalne sposobnosti -lastnik je C (B lahko priposestvuje, če so izpolnjene vse predpostavke)

191. A in B sta sklenila kupno pogodbo, da A proda B-ju konja Sivca in Rjavca za 1000. Ko sta sklepala posel, A še ni vedel, da mu je prejšnji dan strela udarila v konja Sivca in ga ubila. Kako je z veljavnostjo? Kaj je predmet kupne pogodbe? (Dežman)

-predmet prodajne pogodbe sta oba konja (Sivec in Rjavec) -glede konja Sivca gre za začetno nemožnost izpolnitve in obveznost ni nastala -Kljub temu, da je konj Rjavec živ na podlagi te pogodbe ne bo nič izročeno, ker je bila sklenjena glede obeh in ne alterjativno (ni mogoče izpolniti enega samega)

79. A je B-ju posodil računalnik za izdelavo seminarske naloge. Ker je to trajalo predolgo časa, sta se zmenila, da B A-ju plača 1000 tolarjev na mesec. Kakšno je bilo razmerje prej in kakšno po tem dogovoru?

-prej je šlo za posodbeno pogodbo (brezplačno) -nato gre za najemno pogodbo (locatio conductio rei) -A je detentor

209. A želi kupiti B-jevega konja Sivca. Zato se dogovori z B-jem, da bo B, A-ju izročil konja Sivca, A pa B-ju v zameno dal 1000 EUR in svoj zimski plačš. Čez mesec dni B izroči A-ju konja, A pa B-ju ne izroči ničesar. B želi naperiti tožbo zoper A-ja. Za katero pravno razmerje gre? Ali je veljavno sklenjeno? Kakšne zahtevke lahko B naperi zoper A-ja? Kakšen je stvarnopravni položaj na konju Sivcu, 100 eur in zimskem plašču? Argumentirajte!

-prodajna pogodba -veljavno je sklenjena (ko je doseženo soglasje) -kupnina je delno v dajatvi (lahko je delno tudi v storitvi) -B lahko naperi ACTIO VENDITI- zahteva izročitev kupnine (gre za pogodbo bone fidei, zahteva interes) Stvarno pravni položaj: -konj: LP preide z izročitvjo na A-ja -plašč: lastnik je A -1000 eur- A je lastnik (lastnina prehaja z izročitvjo)

194. A je ukradel konja B-ju in ga prodal C-ju. Ali je prodajna pogodba veljavna? Kakšne tožbe ima C, če mu B odvzame konja?

-prodajna pogodba je veljavna, mogoče jo je skleniti tudi glede tuje stvari -Če mu B odvzame konja, C lahko: -ACTIO EMPTI (toži A-ja): ker mu je vede prodal tujo stvar (glasi se na interes) -ACTIO AUCTORITATIS: če mu je konja mancipiral -TOŽBO IZ STIPULACIJE: če si je dal obljubiti pogodbeno kazen za primer evikcije (le pod pogojem, da za pravno napako ni vedel)

175. Kakšen posel je PP glede na svojo pr. naravo? Ali bo prodajna pogodba v naslednjih primerih veljavna? Utemelji.;-prodam ti konja za toliko, za kolikog ga bo ocenil C;-prodam ti zemljišče za toliko, kolikor je denarja v blagajni;-prodam ti meč za 1000;-prodam ti konja za 1 bakreni kovanec, ker sem ti neznansko hvaležen za uslugo, ki si mi jo naredi

-prodajna pogodba je zavezovalni pravni posel- konsenzualni kontrakt, ki nastane, ko se stranki dogovorita o bistvenih sestavinah a)Ja, velja pogojno, če bo C hotel določiti vrednost konja b)Ja, cena je določena c)ni veljavna, predmet ni v pravnem prometu d)ni veljavna, kavza se ne ujema s pravno podlago prodajne pogodbe- v tem primeru bi veljala darilna pogodba. Prodajna je simuliran pravni posel.

30. A si je dala od Bja s stipulacijo obljubiti 100, če se bo poročil z njo. Kako je z veljavnostjo stipulacije? Kako bi bilo z veljavnostjo stipulacije: Ali mi obljubiš dati 100, če mi z oporoko ne boš naklonila volila? Utemelji!

-prva stipulacija je nična ker je sklenjena pod nemoralnim pogojem -druga stipulacija je nična, ker je sklenjena pod nemoralnim pogojem

99. A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili, je stvar hranil pri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s kakšno tožbo?

-shranjeno stvar lahko zahteva lastnik B z REI VINDIKACIJO, Mevij mu je dolžan vrniti -lahko zahteva tudi A z ACTIO COMODATI DIRECTA (čeprav je tat)

411. Ladja vozi tovor petih trgovcev, ki ga imajo v solastnini. Ladjo ugrabijo skupaj z enim trgovcem solastnikom. Ta trgovec plača ugrabiteljem 10000 sestercev odkupnine, da reši sebe in tovor. Komentiraj!

-trgovci skupaj nosijo nevarnost naključnega uničenja. Odkupnina se razdeli sorazmerno med vsemi 5 trgovci -drugače bi bilo če bi ugrabitelji oškodovali samo tovor enega, ki je ugrablje ali bi ugrabljeni odkupil svoje blago- v tem primeru ostali ne bi prispevali

57. A) »Ali obljubiš dati Stiha ali Pamfila?« »Obljubim Pamfila.« B) »Ali obljubiš dati 100 ali 200?« »Obljubim 100.« Komentiraj! PRP 326 in 334 PRIMER

-v prvem primeru ne nastane nobena obveznost, ker je predmet stipulacije alternativna obveznost, promisor obljubi samo en predmet (Pamfila)- odgovor ne ustreza vprašanju -Promisor se veljavno zaveže za 100, ker se pri vsotah šteje vedno, da je obljubljeno tisto kar je manj

140. A je kupil od B-ja zlato verižico. Čez čas je ugotovil, da slednja ni zlata, ampak bronasta, in je bil slabe volje. Ali lahko proti B-ju uveljavlja kakšne zahtevke? Utemelji!

-vprašamo se kaj sta se dogovorila -vprašanje je kaj je bila kavza pogodbe- skupni namen (zlato ali ne?) -če sta se dogovorila za zlato verižico - gre za neizpolnitev - ima na voljo ACTIO EMPTI -če sta se dogovorila samo za verižico- pogodba je veljavna -če je bil skupni namen obeh zlata verižica, gre za neizpolnitev pogodbe -z ACTIO EMPTI kupec zahteva povrnitev interesa

210. Študent A je kupil od prodajalca B-ja škarje za izvajanje vaj pri anatomiji. Čez čas je opazil, da so škarje zarjavele. To je povedal prodajalcu, ki je rekel, da se ga ravnanje ne tiče. Kako je z LP na škarjah? Kaj lahko stori? Za kaj sploh gre?

-z izročitvjo LP preide na kupca A -gre za prodajno pogodbo -ali bo imel zahtevek je odvisno od dogovora med njima: Če je študent rekel, da želi škarje za anatomijo, potem gre za stvarno napako, pa tudi če bi iz okoliščin prodajalcu moralo biti jasno kakšne škarje želi A.

260. A je vzel v najem sadovnjak od B-ja. Ko na parceli ni bilo nikogar, je prišel C in obral vse jabolke. Čigave so jabolke in kdo je upravičen naperiti rei vindicatio?

-zakupna pogodba -zakupnik postane lastnik s percepcijo -jabolke so od B-ja in jih lahko zahteva nazaj z REI VINDICATIO

193. A je B-ju prodal sužnja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostnega števila prič. Pojasni kako je z lastninsko pravico. Kakšno pravno varstvo ima B?

-zaradi formalne pomankljivosti LP na res mancipi ni prešla- prešla je samo BONITARNA LASTNINA -B je bonitarni lastnik dokler ni potekel priposestvovalni čas -B lahko uveljavlja: publicijansko tožbo, ugovor prodane in izročene stvari.

378. A ukrade kolo B-ju. Nekaj mesecev se z njim vozi, nato pa ga nekega dne zaradi tega, ker ga B vidi na kolesu, proda C-ju. Kaj lahko stori B?

-zoper A napreri ACTIO FURTI - glasi se na 2x vrednosti -proti C uveljavi REI VINDICATIO

40. A je obljubil B-ju svojo bronasto posodo, za katero je B mislil, da je zlata. Ali bo B zavezan na podlagi te pogodbe? Kakšne tožbe ima na voljo?

-Če ga je A vede prevaral, ga lahko B toži z actio doli ali pa neposredno s stipulacijsko tožbo na podlagi klavzule o zvijačni prevari (če jo je pogodba vsebovala). -Če pa je A bil prepričan, da B ve, da je posoda bronasta, je obstajalo soglasje glede predmeta in pogodba je veljavna. B bo lahko zahteval samo izročitev posode s tožbo iz stipulacije (condictio certae rei).

113. 1. 1. 2012 A proda vazo B-ju. A izroči vazo B-ju, B pa A-ju kupnino. Čez 7 mesecev B izve, da je vaza C-jeva. Kaj lahko stori B?

-Če je A vede prodal B-ju tujo vazo, ga lahko toži, še preden mu je ta evincirana, s tožbo iz kupne pogodbe (actio empti), ker je A ravnal v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja. -Če pa A ni vedel, da prodaja tujo stvar, pa ne more B od njega zahtevati ničesar, dokler ne pride do evikcije, ker prodajalec pri kupni in prodajni pogodbi odgovarja samo za nemoteno posedovanje in uživanje kupljene stvari, ne pa za prenos lastninske pravice.

134. A, ki je hotel od Bja kupiti zemljišče, si je zemljišče ogledal. Posebej všeč so mu bili trije hrasti, ki so rasli na njem. Čez nekaj dni je vihar hraste izruval in podrl. Ali jih je A, ki je medtem sklenil kupno pogodbo z Bjem, dolžan temu izročiti? Upoštevaj različne možnosti!

-Če je bil vihar pred sklenitvjo prodajne pogodbe- kupec ne more zahtevati hrastov -če je bil vihar po sklenitvi prodajne pogodbe jih je lahko zahteval kot kupec

136. A in B sta si ogledala zemljišče, ki ga je hotel A kupiti. A-ju je bilo zares všeč še posebej zato, ker so bili na zemljišču trije hrasti. Kasneje je bil vihar, ki je izruval drevesa. Ali je B primoran izročiti A-ju drevesa? Upoštevaj različne možnosti.

-Če je bila pogodba sklenjena pred viharnem, so hrasti kupčevi, če pa ne, pa so prodajalčevi, razen, če je bilo v pogodbi izrecno navedeno, da spadajo hrasti zraven

261. Ticij je dal Seju v najem najemniško hišo za 30, ta pa je dal posamezna nadstropja v podnajem skupaj za 40. Nato je lastnik dal hišo podreti, ker je dejal, da je slaba. Katero tožbo ima na voljo Sej in kaj lahko zahteva?

-Če je stavba potrebna popravila: Sej zahteva z ACTIO CONDUCTI vrnitev najemnine za čas ko ni mogel uporabljati hiše -Če stavba ni bila v takem stanju da je potrebovala popravila (lastnik to stori, da jo izboljša)- Sej lahko z ACTIO CONDUCTI zahteva povrnitev celotnega interesa

255. Ker se je približevala vojska, je najemnik pobegnil, vojaki pa so potem odnesli okna in drugo drago opremo. Ali ga lahko gospodar toži na podlagi najemne pogodbe?

-če bi se najemnik lahko uprl napadu ali obvestil gospodarja o nevarnosti, pa tega ni storil- potem odgovarja -če tega ni mogel storiti brez lastne krivde, pa ne odgovarja in škodo trpi lastnik

265. Najemnik samotne hiše na deželi je pobegnil pred tolpo razbojnikov, ki je vdrla v najeto hišo in je dodobra oplenila. Ali bo najemodajalec v zvezi s tem imel kakšne zahtevke?

-če bi se najemnik lahko uprl napadu ali obvestil gospodarja o nevarnosti, pa tega ni storil- potem odgovarja -če tega ni mogel storiti brez lastne krivde, pa ne odgovarja in škodo trpi lastnik -najemodajalec ima ACTIO LOCATI

381. A je na tleh našel prstan, ga dal v žep in čez čas pozabil nanj. Ko je bil na sprejemu pri egipčanskem veleposlaniku, mu pade prstan iz žepa na tla. Veleposlanik ga prepozna za svojega in ga obtoži tatvine. Ali bo uspel? Upoštevaj različne možnosti!

-če ga je A pobral z namenom, da ga vrne veleposlaniku- veleposlanik ne bo uspel z ACTIO FURTI -če ga je A pobral z namenom, da si ga prilasti, lastnik lahko uspe s tožbo iz tatvine, poleg tega lahko zahteva prstan nazaj s CONDICTIO FURTIVA -ne more se sklicevati na to, da je mislil da je zavržena- saj ni verjetno da bi nekdo zavrgel dragocenost

267. A je podedoval vinograd. Za njegovo obdelovanje je najel B-ja. Za kakšno razmerje gre med A in B? Kako skrbno mora pri delu v vinogradu ravnati B? Za kaj odgovarja? Utemelji in upoštevaj različne možnosti.

-če gre za neodplačno obdelovanje- gre za MANDAT: B odgovarja za vsako krivdo -če gre za odplačno obdelovanje- gre za DELOVRŠNO POGODBO: B odgovarja za vsakdo krivdo, tudi za nespretnost oz. neznanje pri določenem delu

239. Sosed A je Bju dovolil, da obdeluje njegov vrt. B je vrt obdelal in nasadil krompir. Ko je krompir dozorel, ga je hotel pobrati, vendar mu A ni pustil. Kaj lahko stori B? Čigav je krompir? Utemelji upoštevajoč različne možnosti.

-če gre za zakupno pogodbo: lahko B uveljavlja zahtevek iz zakupa. B pridobiva plodove s percepcijo. Nasproti zakupodajalca, ki mu je preprečeval pridobivanje plodov je imel ACTIO CONDUCTI na povračilo interesa -če gre za prekarij: je lahko sprva zahteval le vrednost obogatitve, kasneje ima na voljo actio preascriptis verbis -če gre za užitek: je izvirno pridobival LP na plodovih s percepcijo

200. 26.A je kupil od B-ja zlato verižico. Čez čas je ugotovil, da slednja ni zlata, ampak bronasta, in je bil slabe volje. Ali lahko proti B-ju uveljavlja kakšne zahtevke? Utemelji?

-če je A povedal B-ju da želi zlato verižico, ta mu je namerno podtaknil bronasto, je prodajalec ravnal nepošteno in ga lahko toži z ACTIO EMPTI na interes -če sta oba mislila da gre za zlato verižico, zmota glede snovi povzroči, da je pogodba nična -če A ni preveril ali je zlata, ne bo mogel od B-ja nič zahtevati, ker je obstajalo soglasje glede predmeta

116. A je prodal Bju kravo. Čez čas se je izkazalo, da je krava težko bolna in B jo je moral prisilno zaklati. Ali lahko od Aja odškodnino? Če kakšno? Utemelji!

-če je bila krava bolna ob nakupu, gre za skrito stvarno napako in kupec lahko zahteva odškodnino z ACTIO EMPTI, če pa se je žival okužila kasneje, prodajalec ne odgovarja

291. Oblačila, ki jih je dal A v hrambo kopališkemu mojstru, so bila uničena. Ali kopališki mojster odgovarja? Na podlagi katere pogodbe?

-če je dobil oblačila v hrambo neodplačno- odgovarja samo za naklep -če je dobil oblačila z locatio conductio- odgovarja tudi iz malomarnosti -recept:

404. A je popravljal anteno na strehi. Na strehi je pozabil kladivo. Ko je naslednji dan pihalo, je kladivo padlo in poškodovalo enega od stanovalcev. Kaj lahko stori lastnik avta? Utemelji in upoštevaj različne možnosti.

-če je padlo na javno površino odgovarja lastnik/najemnik objektivno na podalgi kvazidelikta, oškodovani naperi ACTIO DE DEIECTIS ET DEFUSUS -če je padlo na zasebno zemljišče gre za POŠKODOVANJE TUJE STVARI- A bo bo odgovajral, če mu lahko očitamo vsaj malo malomarnosti (tudi če je neroden, pijan)- Actio legis acquilia

403. A na B-jevi hiši opazi škripec, ki so ga pustili delavci, ki so odšli na malico. Na škripcu je bil navezan zaboj opek, na drugi strani pa privezana samokolnica. Za kakšno stanje gre in pod kakšnimi pogoji? Posledice.

-če je stvar obešena na javnem kraju, vsak rimski državljan lahko naperi POPULARNO TOŽBO zoper B-ja -lastnik nosi odgovornost za nevarno položeno ali obešeno stvar -kdorkoli lahko naperi tožbo zaradi povzročitve nevarnega stanja -če bi škoda nastala bi oškodovani naperil ACTIO DE DEIECTIS ET DEFUSIS (ker so tako stvar obravnavali kot vrženo) -B nato terja denar z ACTIO LOKATI (ki se glasi na interes)

399. A-jev suženj je ubil B-jevega sužnja. Tožbe, različne možnosti.

-če je sužnja ubil v silobranu- ne gre za kaznivo dejanje -če je bilo po naročilu gospodarja- odgovarja kot če bi dejanje storil sam -če ni bilo po naročilu oz. Gospodar za to ni vedel: je gospodar noksalno odgovoren

277. A je od B-ja sprejel 10 konjev, da jih prepelje z ladjo v Afriko. Med vožnjo en konj umre. Kdo odgovarja? Za kakšno razmerje gre?

-če jih sprejme odplačno: gre za locatio conductio -če jih sprejme neodplačno: gre za mandat -v obeh primerih mora ravnati z vso skrbnostjo, ne odgovarja za naključje -če je konj umrl zaradi malomarnosti (neprimerni pogoji, slaba hrana), odgovarja A- v tem primeru B lahko zahteva odškodnino z ACTIO MANDATI DIRECTA ali ACTIO LOCATI -če konj umre po naključju škodo nosi B

9. A je bil Bju dolžan 200, ki bi jih moral plačati 1.marca. Ko ga je B 1. Marca terjal, mu je A dejal, da mu bo znesek zagotovo plačal 15.marca. Za kaj bo šlo, če se bo B s tem strinjal? Do česa pa pride, če se B s tem ne strinja? Kakšne bodo pravne posledice v prvem in kakšne v drugem primeru?

-če se bo B strinjal z naknadnim dnem izpolnitve- gre za pactum de non petendo (dogovor o neterjanju). B bo tako lahko znesek od A-ja terjal samo po 15.marcu -če se B ne bo strinjal, gre za za dolžnikovo zamudo (A)- ter je dolžan plačati zamudne obresti, zapadla bo morebitna pogodbena kazen.

106. A se je odpravljal za dva tedna na morje in je potožil sosedu, da ne ve, kam naj da svojega čistokrvnega afganistanskega hrta v tem času, ker so pasji hoteli zelo dragi. Sosed se je ponudil, da lahko pusti psa pri njem. Ker pa je imel sosed v ograji veliko luknjo, mu je pes pobegnil in niso ga več našli. Ali sosed odgovarja? Katero tožbo ima A?

-če se sosed sam ponudi, odgovarja tudi za malomarnost in custodio -A ga lahko toži z ACTIO DEPOSITI DIRECTA na povrnitev škode

135. A si je ogledal Bjevo zemljišče, ki ga je nameraval kupiti. Po njegovem odhodu je hud vihar na zemljišču izruval nekaj dreves, ki so rasla na zemljišču. Ali jih lahko A zahteva kot kupljena? Utemelji!

-če so bila drevesa izruvana pred sklenitvjo pogodbe, jih kupec ne more zahtevati. -če so bila izruvana po sklenitvi pogodbe, se šteje da so bila del zemljišča in jih lahko zahteva nazaj kot svoja

220. A in B se dogovorita za prodajo tramov. Dogovorita se za ceno in A si tramove tudi ogleda pri B-ju. Ponoči so tramovi ukradeni. Komu?

-če so tramovi že izločeni iz zaloge/označeni je nevarnost kupčeva -v nasprotnem primeru so ukradeni prodajalcu

45. A je vprašal B-ja: »Ali mi obljubiš dati sužnja Stiha?« B odgovori: »Obljubim Stiha in Pamfila.« Ali je stipulacija veljavna?

-šteje se da je toliko stipulacij koliko predmetov -Stipulacija glede Stiha je veljavna, druga pa je neveljavna (več vsebuje tudi manj - PRP 322)

46. A obljubi B-ju: »Ali mi daš 10, če mi ne izročiš sužnja do pred 1. 10.?« Suženj umre pred

1. 10. Katero tožbo ima na voljo B in kaj z njo terja? -ko poteče rok 1.10 lahko B terja od A-ja 10 z ACTIO CERTAE CREDITAE PECUNIAE -neprava pogodbena kazen, ki je obljubljena pod rokom in pogojem

157. A proda B-ju neko stvar. Poleg tega je bilo sklenjeno, da če ne bo plačana kupnina do 1. 3., da bo veljalo, kot da stvar ni prodana. Ker A res ni dobil kupnine do takrat, se je odločil

15. 3. stvar terjati nazaj. Ali bo uspel, s kakšno tožbo in zakaj sploh gre? A in B sta sklenila dodatni dogovor ob kupni in prodajni pogodbi (pactum adiectum) - lex commissoria ali razdorni dogovor. A lahko od B-ja zahteva vrnitev stvari skupaj z morebitnimi plodovi z actio venditi, ker je dodatne dogovore mogoče iztožiti s tožbami iz kontraktov, v zvezi s katerimi so bili sklenjeni. A bo uspel, saj je rok za plačilo kupnine že potekel

233. A proda B-ju neko stvar. Poleg tega je bilo sklenjeno, da če ne bo plačana kupnina do 1.3. da bo velljalo, kot da stvar ni prodana. Ker A res ni dobil kupnine do takrat, se je odločil

15.3. stvar terjati nazaj. Ali bo uspel, s kakšno tožbo in zakaj sploh gre? -

368. A je dolgoval B-ju 100. Ker ni imel denarja je vzel denar svojega sostanovalca C, ne da bi ga vprašal in ga je izročil B-ju. Kako bi lahko opredelili A-jevo ravnanje? Kako je z lastninsko pravico na denarju? Kako je z A-jevo obveznostjo?

A je tat in ima namen prilastitve. Za lastninsko pravico ne vemo, kdo jo ima. Če denar še ni bil porabljen, jo ima C in lahko naperi rei vindicatio, če pa je bil že porabljen, pa le actio furti. Dokler obstaja zahtevek rei vindicatio, terjatev ne ugasne.

169. Ticij proda A-ju Tomaževo zemljišče. Kasneje Ticij confusione postane lastnik zemljišča in ga kasneje proda B-ju. A ga ne priposestvuje. Kaj toži A?

A lahko toži Ticija s publicijansko tožbo in na Ticijev ugovor exceptio dominii ima na voljo replicatio rei venditae et traditae. A ima večjo pravico do pravnega varstva kot B, ker bi uspel tudi v pravdi proti Ticiju. Pri tem lahko uporabi iste tožbe in ugovore kot proti prodajalcu Ticiju, ker je B njegov pravni naslednik.

189. A in B skleneta kupno pogodbo o zemljišču. B zamolči A-ju da bo sosed kupljenega zemljišča C, s katerim je A že dolgo v sporu in na sploh nista v dobrih odnosih. Kaj lahko stori A? -PRP 557

A lahko uveljavlja stvarno napako in zahteva znižanje kupnine z actio quanti minoris ali pa razdor pogodbe z actio redhibitoria.

341. A gre na morje. B najde psa od A-ja, ki je bil v precej slabem stanju. Odloči se, da bo psa rešil, zato ga pelje do veterinarja, in ga oskrbuje z zdravili točno tako kot mu je veterinar naročil. Čez čas pes umre. Ali bo B lahko zahteval stroške od A-ja?

B bo lahko zahteval od A-ja povrnitev stroškov z actio negotiorum gestorum contraria, vendar samo pod pogojem, da je bil posel s stališča A-ja koristno začet, to pomeni, da bi tudi on poskušal pozdraviti svojega psa. Če se je B odločil, da bo pustil psa umreti, ne bo mogel A dobiti ničesar nazaj. To, da je pes na koncu umrl, nima vpliva na B-jevo zahtevo, pomembno je samo, da je bil posel koristno začet.

371. A je postavil pred svojo delavnico šivalni stroj, da bi ga odpeljal na smetišče. Ko je šel po ključe od avta, je prišel mimo B in šivalni stroj na skrivaj odpeljal. Kako bi kvalificirali B- jevo ravnanje? Utemelji.

B ima namen tatvine, vendar ne moreš ukrasti nikogaršnje stvari. Gre za neprimeren object

373. A pred hišo postavi šivalni stroj, ki ga želi odpeljati na smetišče. Ko skoči po ključe od avta, pride mimo B in na skrivaj odpelje stroj. Kako opredelimo B-jevo ravnanje? Razmerja.

B ima namen tatvine, vendar ne moreš ukrasti nikogaršnje stvari. Gre za neprimeren objekt

392. A je že drugič zalotil B-jevo ženo na svoji njivi. Najprej jo je krepko žalil, potem pa še oklofutal. A in B gresta vsak do svojega odvetnika. Kaj se lahko iz tega izcimi?

B lahko naperi tožbo ACTIO INIURIARUM - ki se glasi na zadoščanje. -A lahko zahteva prepoved motenja posesti na podlagi INTERDIKT UTI POSSEDETIS

360. A je B-ja prosil za denarno posojilo. B ni imel denarja, imel pa je terjatev v znesku 1000 nasproti C-ju. Kako lahko B prenese terjatev na A-ja? Kdaj se šteje, da je terjatev prešla na A-ja?

B lahko prenese terjatev na A-ja s CESIJO. B je cedent (odstopnik), A je cesionar (prevzemnik), Terjatev preide na A-ja, ko je C o odstopu obveščen

383. A ukrade B-ju zlat prstan. Ko izve, da ga bo B tožil, ga vrže v Tibero. Razčleni.

B lahko proti A-ju naperi penalno tožbo actio furti, ki se v tem primeru (neočitna tatvina) glasi na dvojno vrednost ukradene stvari. Poleg tega lahko sproži tožbo condictio furtiva, ki se je glasila na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela stvar, ali pa reivindikacijsko tožbo, ker se je oseba A štela za fiktivnega posestnika (dolozno se je znebila stvari, da bi preprečila njeno zasledovanje). Pri rei vindikaciji stvar oceni lastnik, pri čemer upošteva tudi njeno subjektivno vrednost.

146. A je prodal hišo z zemljiščem B-ju, C pa ima užitek na tem zemljišču. Katere tožbe izhajajo iz te situacije?

B lahko toži A-ja z actio empti zaradi pravne napake stvari, če za obstoj užitka na zemljišču ni vedel. C lahko toži B-ja, če je ta posestnik, z vindicatio usufructus oz. actio confessoria.

257. Najemniku A-ju je puščala streha, zato je odšel na streho in ko je popravljal streho, mu je opeka padla na B-jev avto, ki se je poškodoval. Razmerje. Zahtevki.

B lahko zahteva povrnitev škode od A-ja z actio legis Aquiliae, ki se je glasila na na povrnitev vrednosti nastale škode. Če pa B ne ve, komu je padla opeka, lahko toži stanovalca (v tem primeru je to A) na podlagi objektivne odgovornosti za škodo, ki je nastala, ker je bilo iz stanovanja nekaj vrženo (ali izlito): actio de deiectis vel effusis, ki se je glasila na dvakratnik nastale škode. V prvem primeru toži na podlagi delikta, v drugem na podlagi kvazidelikta.

147. A je z B-jem sklenil kupno in prodajno pogodbo glede najemniške hiše, pri tem pa sta se dogovorila, da ima A pravico razdreti pogodbo, če kupnina ne bo plačana v roku enega meseca. Hiša je pogorela pred iztekom roka. Ali se lahko B izogne plačilu kupnine?

B mora plačati kupnino, ker je razdorni dogovor (lex commissoria) sklenjen v korist prodajalca. Predmet kupne pogodbe je že bil izročen B-ju, zato je na njegovo nevarnost. Pogodba ni sklenjena pod odložnim, temveč pod razveznim pogojem.

159. A proda svoje kolo B-ju. Dogovorita se, da ga bo B dvignil pri njem doma, ko se bo vrnil s tekme. Medtem pride k A-ju C in vidi kolo ter ga hoče kupiti. A mu ga proda in C ga odpelje. Ko se B vrne prevzeti kolo, ne najde niti kolesa niti A-ja. Drugi dan v mestu sreča C-ja in vidi, da ima njegovo kolo ter sproži tožbo. Kdo bo zmagal v tožbi (kakšne tožbe itd.)?

B nima nobenega zahtevka nasproti C-ju, ker kupna in prodajna pogodba ne ustvarja nobenih stvarnopravnih upravičenj. Med dvema nelastnikoma, ki sta oba kupila stvar od lastnika, je močnejši položaj tistega, kateremu je bila stvar prvemu izročena (to je v tem primeru C), zato bo v pravdi zmagal C. B bo lahko tožil samo A-ja na podlagi kupne in prodajne pogodbe z actio empti, ki se glasi na interes, ne bo pa mogel zahtevati kolesa, ker na njem nima nobene stvarne pravice.

299. A je B-ju zaupal svojo stvar, da bi jo ta v njegovem imenu izročil C-ju. B pa je stvar v lastnem imenu izročil D-ju. Komentiraj.

D ne bo pridobil na stvari lastninske pravice, ker nihče ne more na drugega prenesti več pravic kakor jih ima sam. A lahko toži B-ja zaradi tatvine (actio furti), samo stvar pa lahko zahteva od D-ja z rei vindicatio

312. A in B sta sklenila skleniti družbeno pogodbo in prispevati vsak pol premoženja za neko stvar. A je kasneje nekaj podedoval in ugotovil, da lahko sam kupi tisto stvar in hotel pogodbo razdreti. Možnosti B-ja.

Gre za družbeno pogodbo. Na voljo je tožba actio pro socio na interes.

148. A kupi B-jevega konja, B pa mu ga da za dva tedna na preizkušnjo. Za kaj gre?

Gre za kup na poskušnjo (pactum displicentiae), ki sta ga stranki sklenili v zvezi skupno in prodajno pogodbo. Če mu konj ne bo ustrezal, bo smel kupec v roku dveh tednov odstopi od pogodbe.

309. A prosi B-ja naj da C-ju posojilo. Kaj se zgodi, če B to sprejme? Kaj lahko zahtevata A in C? Kaj lahko stori B, če mu C noče plačati dolga?

Gre za mandatum qualificatum (kreditno naročilo). Med A in B nastane mandatno razmerje. Med B in C nastane posojilna pogodba, A pa ima na podlagi mandata vlogo poroka. Če C noče plačati dolga, ga lahko B toži z actio certae creditae pecuniae. Če mu ne uspe, lahko toži A-ja z actio mandati contraria na povrnitev stroškov in škode, to je v tem primeru na znesek, ki bi ga moral dobiti od C-ja.

167. Pavel je od Gaja kupil 10 kg grozdja. Ko je kupljeno grozdje doma stehtal, je ugotovil, da mu je prodajalec Gaj izročil samo 8 kg. Za kaj gre? Kaj lahko stori Pavel?

Gre za nepravilno izpolnitev, ker Gaj ni izpolnil svoje obveznosti v celoti, ampak samo delno (premajhna količina). Pavel lahko toži Gaja z actio empti in od njega zahteva interes, ki ga je imel na celotni in pravočasni izpolnitvi.

287. A se zaveže B-ju, da bo pregledal in ocenil vrednost njegove umetniške slike. B sliko tudi izroči A-ju in slednji jo strokovno oceni. Zatem jo izroči svojemu vajencu C-ju, da jo nese nazaj B-ju, C pa sliko na poti izgubi. Za kaj gre? Kaj lahko stori B? Kakšne pravne možnosti ima na voljo? Utemelji in argumentiraj!

Gre za podjetniško pogodbo. B lahko zahteva od A-ja povrnitev interesa z actio locati, ker je sliko izgubil A-jev vajenec in A odgovarja za malomarnost pri izbiri svojih pomočnikov (culpa in eligendo), razen če ni bilo po krivdi vajenca, da je izgubil sliko.

342. A je gojil konje. Medtem ko ga ni bilo v bližini, je v hlev zašel njegov sosed B in prinesel posebno in zelo drago krmo za lame ter z njo nahranil B-jeve konje. Analizirajte pravno razmerje med A in B. Kaj, če konji zaradi neustrezne krme izgubijo lesk? Kaj, če konji postanejo lepši in posledično dražji?

Gre za poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio). A je gospodar posla (dominus negotii), B pa je poslovodja brez naročila (negotiorum gestor). B lahko od A-ja z actio negotiorum gestorum contraria zahteva vrnitev stroškov za krmo. Ker je B hranil konje s krmo, s katero jih A navadno ni hranil, odgovarja tudi za naključje, in A lahko od njega zahteva povrnitev škode, ki jo je imel zaradi tega, ker so konji zaradi nepravilne prehrane izgubili lesk. Če pa konji postanejo zaradi nove krme lepši, pa pripada korist A-ju in B ne more na podlagi dodatnega dobička ničesar zahtevati.

350. A je videl, da so se zrahljali vijaki plahte, ki je pokrivala verando B-jeve hiše. Šel jih je priviti nazaj. Ko je bil pri zadnjem vijaku, mu je padel izvijač na avto, parkiran pod verando, in razbil vetrobransko steklo. Za kakšno razmerje gre, kdo nosi odgovornost za nastalo škodo?

Gre za poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio). Poslovodja praviloma odgovarja za vsako skrbnost (za naklep in malomarnost). Če mu je izvijač padel iz roke zaradi njegove malomarnosti, nosi škodo A, če je prišlo do tega po naključju (na strehi ga je napadla štorklja, ki si je na dimniku naredila gnezdo ), pa gospodar posla, torej B.

288. A želi kupiti slona v Indiji. Ker ponj nima časa iti sam, pošlje po slona znanca B. Za kaj gre? Komentiraj.

Gre za posredno oz. indirektno zastopanje v ekonomskem in gospodarskem pomenu. V lastnem imenu se B zaveže za tuj račun. Pravni posel sklene v svojem imenu in izjavi poslovno voljo v lastnem imenu. B kot zastopnik sklene pravni posel zato, da kasneje prenese njegove učinke na zastopanega. Zastopani je zavezan in upravičen samo nasproti zastopniku.

305. A naroči B-ju, da plača C-ju znesek, ki ga A dolguje C-ju. Ali je A postal dolžnik? Za kakšno posojilo gre?

Gre za posredno posojilo (A naroči B-ju, naj izroči denar v njegovem imenu). A je s tem postal dolžnik B-ja, ki ga lahko toži z actio mandati contraria za povrnitev stroškov mandata (denar, ki ga je izročil C- ju).

384. A je treniral met diska za olimpijske igre. Imel je težave s smerjo meta. Med treningom ga je radovedno opazoval sosedov suženj. A je z diskom zadel tega sosedovega sužnja. V želji, da bi ustavil krvavitev, je sužnju zavezal roko. Ker je vrv prepozno razrahljal, so morali kasneje sužnju amputirati roko. Kakšna razmerja nastanejo? Katere tožbe so mogoče?

Gre za protipravno poškodovanje tuje stvari. A odgovarja po tretjem delu Lex Aquilia, se pravi, da odgovarja za škodo, ki se bo pokazala po 30-ih dneh

166. Amaterski vinogradnik A je v trgovini kupil črpalko za vino. Pri drugem prečrpavanju je opazil, da je vino čudne barve. Črpalka je sprva sijajno delala, po skrbnem pregledu pa je ugotovil, da je črpalka zarjavela zaradi vinske kisline. Za kaj gre? Kaj lahko stori A?

Gre za stvarno napako, saj črpalka ne deluje v skladu z njenim namenom. Če še ni minilo več kot 6 mesecev od nakupa, lahko A zahteva razdor pogodbe z actio redhibitoria (prodajalec mu mora vrniti celotno kupnino, A pa njemu črpalko). Če je minilo manj kot eno leto od sklenitve, pa lahko A z actio quanti minoris zahteva znižanje kupnine za toliko, kolikor je bila črpalka zaradi napake manj vredna. Če mu je prodajalec namerno prodal črpalko z napako, gre za prevaro, in A lahko zahteva vrnitev interesa z actio empti.

375. A se je veliko učil rimsko pravo. Po učenju je šel velikokrat na sprehod. Ob večernem sprehodu je na enem od vrtov zagledal rože, jih izruval in posadil na svojem vrtu. Kmalu zatem se je pri njem oglasil lastnik sosednjega vrta, s katerega so bile rože, in le-te zahteval nazaj. Za kaj gre?

Gre za tatvino (furtum) in lastnik bo lahko zahteval rože nazaj s condictio furtiva, zraven pa lahko naperi še penalno tožbo actio furti, ki se glasi na dvakratnik vrednosti rož (če gre za neočitno tatvino). Rož ne 45 bo mogel zahtevati nazaj, če so že pognale korenine v zemljo (plantatio) - potem so postale del zemljišča in B je pridobil na njih lastninsko pravico, še vedno pa je zavezan na podlagi actio furti.

370. A je ponoči priplezal po lestvi, ki jo je podpiral B v C-jevo hišo, in iz predala vzel 10.000 sestercev. Za kaj gre? Katere tožbe pridejo v poštev in na kaj se bodo glasile? Navedi, kdo je pasivno legitimiran.

Gre za tatvino (furtum). Lastnik lahko toži A-ja in B-ja (ker je njegov pomagač) z actio furti, ki se glasi na 4-kratnik vrednosti v primeru očitne tatvine (če ju ujame še isti dan, preden odneseta denar v skrivališče) in na 2-kratni znesek v primeru neočitne tatvine. Ker gre za penalno tožbo, se zahtevki kumulirajo (vsak od njiju mora plačati 40.0000 oziroma 20.000 sestercev). C lahko od A-ja zahteva tudi vrnitev ukradenega zneska s condictio furtiva, od B-ja pa ne, ker je za to tožbo pasivno legitimiran samo tat (ali njegov dedič), ne pa tudi njegov pomagač. Condictio furtiva se je glasila na največjo vrednost, ki jo je kdaj imela stvar, vendar to tukaj ni relevantno, ker gre za denar. C bi lahko namesto condictio furtiva uporabil tudi rei vindikacijo (pasivno legitimiran je trenutni posestnik, pa tudi fiktivni posestnik), vendar je prva tožba zanj praviloma bolj ugodna.

303. A naroči B-ju, da mu izdela kip in mu ga dostavi domov. B to stori, ampak pri dostavi zamenja kip in mu dostavi napačnega. A-ju je napačni kip bolj všeč od tega, ki ga je naročil. Ga sme obdržat?

Gre za zmoto v predmetu in zato pravni posel ne nastane.

362. A gradi hišo. Ker mu zmanjka materiala, v B-jevem peskokopu nakoplje nekaj peska.

Kako bi opredelil A-jevo ravnanje? Kaj lahko zahteva B, katere tožbe ima? Če je kopal z dovoljenjem, gre za izvršitev dogovora. Če je kopal brez dovoljenja, je zagrešil tatvino, B ima v tem primeru na voljo actio de tigno iuncto.

363. A je B-ju ukradel konja in ga prodal C-ju. Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?

Kakšne tožbe ima C, če mu B odvzame konja? Kupoprodajna pogodba je veljavna, ker nima nobenih stvarnopravnih učinkov in jo je mogoče skleniti tudi glede tuje stvari. C lahko toži A-ja z actio empti, ker mu je vede prodal tujo stvar (glasi se na interes). Lahko ga toži tudi s actio auctoritatis, če mu je A konja mancipiral (dvojna kupnina), ali pa uporabi tožbo iz stipulacije, če si je dal obljubiti pogodbeno kazen za primer evikcije. (Toži lahko le pod pogojem, da za pravno napako na konju ni vedel.)

165. A v dobri veri od B-ja kupi C-jevo zemljišče. Na njej postavi hišo, za katero zapravi 3000. C zahteva svojo nepremičnino. Katere stroške bo lahko A zahteval ? Kaj lahko po klasičnem pravu stori, če mu C ne vrne stroškov?

Kolikor bo povečana vrednost. Ima retencijsko pravico

142. A je kupil od B-ja vino, dobil pa je kis. Ali kupna pogodba velja?

Kupna pogodba velja, ker sta stranki soglašali glede predmeta, obstajala pa je zmota glede snovi (error in substantia). To v tem primeru ne pomeni bistvene zmote, saj gre za skoraj isto bistvo stvari, če se je vino skisalo. Drugače pa je, če ne gre za vinski kis, v tem primeru pogodba ne velja.

387. A trenira v metanju diska na nekem igrišču, kjer je oskrbnik B. A opazi, da je v sicer visoki ograji luknja, zato večkrat opozori B-ja, da naj luknjo popravi, da ne bi disk zletel skozi. B obljubi, da jo bo popravil, pa tega ne stori. A še naprej trenira, ker se pripravlja na olimpijado. Tako pa nekega dne disk zleti skozi luknjo in ubije nekega psa. Kdo odgovarja za škodo in na katerem temelju?

Lastnik psa lahko toži A-ja z actio legis aquiliae, s katero zahteva največjo vrednost, ki jo je imel pes v tistem letu. A pa lahko toži lastnika igrišča z actio conducti, ker igrišče ni bilo urejeno za nemoteno uporabo. Lastnik psa lahko toži tudi oskrbnika igrišča, ker je bilo iz objekta, za katerega je bil on odgovoren, vržen disk, ki je poškodoval njegovega psa (actio de deiectis vel effusis). Tožba se glasi na dvakratnik nastale škode. Problem pri tej tožbi je, da je pasivno legitimiran stanovalec stanovanja, iz katerega je bilo kaj vrženo in izlito, tukaj pa ni stanovalca (gre za igrišče, halo) in zato je vprašanje, ali se toži lastnika ali oskrbnika.

143. A je prišel h B-ju in mu rekel, da mu mora na podlagi kupne in prodajne pogodbe izročiti vola. B mu izroči vola, kasneje pa ugotovi, da je kupna pogodba neveljavna. Kdo ima lastninsko pravico in kdo posest? Kakšni so morebitni zahtevki?

Lastninska pravica je prešla na kupca, ker je bila zmota o pravnem temelju naknadna. Ko sta A in B sklepala pravni posel, nista vedela za element ničnosti. Vol zato pripada kupcu.

164. A v dobri veri kupi zemljišče od nelastnika B-ja, ki mu ga je tudi prepustil, nato pa je vzel isto zemljišče od lastnika C-ja v zakup. Kako je s posestvijo in kako z lastninsko pravico na zemljišču?

Lastninsko pravico na zemljišču ima ves čas C. Ko A kupi zemljišče, postane dobroverni posestnik, torej ima zemljišče v posesti on. Ko pa ga vzame od C-ja v zakup, nima več posestne volje, ohrani le še dejansko oblast, zato postane imetnik, posestnik pa je C (zemljišče poseduje posredno, dejansko oblast zanj izvršuje B).

92. Maturantka ima sposojeno ogrlico. Sošolec jo opozori na možnost izgube. Pri mizi naroči enemu sošolcu, naj popazi vsake toliko na njeno jakno, v katere žepu je ogrlica. Ogrlica med plesom izgine. Razmerja, kdo odgovarja, tožbe.

Maturantka odgovarja lastniku ogrlice na podlagi posodbene pogodbe zaradi malomarnosti. Med maturantko in njenim drugim sošolcem je nastalo mandatno razmerje, vendar v tem primeru njemu ni mogoče očitati malomarnosti, zato ne odgovarja za škodo. Med prvim sošolcem in maturantko ni nastalo nikakršno pravno razmerje, ker gre za nasvet (consilium). Maturantka je na podlagi posodbene pogodbe dolžna lastniku povrniti škodo

171. Trgovec A je od B-ja kupil zalogo olja. Dogovorita se, da jo bo B dostavil A-ju v njegovo hišo in če ga ne bo doma, pustil v njeni veži. B je olje pripeljal, vendar je bila hiša zaklenjena, zato je stvari pustil pred hišo. K A-ju je kasneje prišel delavec D, ki mu je bil A dalj časa dolžan plačilo za njegovo storitev. Ko je zagledal olje, ga je za svojo terjatev odpeljal, da bi se z njim vsaj delno poplačal. Kakšna pravna razmerja so nastala?

Med A in B je nastala kupna in prodajna pogodba, kjer gre za napako pri izpolnitvi. Med A in C nastane locatio conductio in furtum. 1. možnost: Ker B ni pustil zaboja na dogovorjenem kraju (v veži), tega ne moremo šteti za izročitev na dolgo roko in lastninska pravica se ni prenesla - lastnik zaboja ostane B. On lahko od pleskarja C-ja zahteva vrnitev zaboja s condictio furtiva ali pa z rei vindikacijo. C torej postane zavezan B-ju na podlagi delikta, B pa je še vedno zavezan A-ju na podlagi kupne pogodbe zaradi nepravilne izpolnitve (obveznosti ni izpolnil na dogovorjenjem kraju). A ga lahko toži z actio empti na interes. 2. možnost: Gre za izročitev na dolgo roko (longa manu traditio). C ima samo obligacijskopravni zahtevek zoper Aja, zato je s tem, ko je vzel zaboj brez njegovega dovoljenja, izvršil tatvino. A lahko zahteva od C-ja vrnitev stvari z rei vindicatio ali pa s condictio furtiva ter naperi še actio furti.

151. A kupi od B-ja les, mizar C pa mu iz njega napravi pograd. Pograd se zaradi slabe kvalitete lesa podre in uniči starinsko mizico, ki je stala zraven. Kdo lahko kaj zahteva?

Med A in B je nastala prodajna pogodba, med A in C pa podjemna pogodba. Če je A B-ju povedal, za kaj potrebuje les, ga lahko A toži z actio empti na interes (tudi vrednost mizice), ker mu je prodal les, ki ni bil primeren za pograd (to se šteje kot neizpolnitev?). Mizarja ne more tožiti, ker je napaka v materialu in ne v slabo opravljenem delu. Če pa je mizar vedel ali bi moral vedeti, da les ni primeren za izdelavo pograda, ga lahko toži z actio locati, ker ga na to ni opozoril, in od njega zahteva povrnitev celotnega interesa.

297. A da B-ju prstan, da ga podari C-ju, B pa ga izroči v svojem imenu. Kakšno je razmerje med njimi? Eventuelne tožbe.

Med A-jem in B-jem je nastalo mandatno razmerje, ki pa ga je B prekršil s tem, da je izročil prstan v svojem imenu. Prstan ni postal last C-ja, ker B ne more prenesti nanj več pravic, kot jih ima sam, vendar bo v primeru, da A zahteva prstan nazaj, zavrnjen z exceptio doli, ker je tako ali tako hotel, da prstan dobi C. A pa lahko toži B-ja z actio mandati directa, ki je infamirala, ali pa uporabi penalno tožbo actio furti na podlagi delikta

269. A je B-ju, ki je na loteriji zadel velik znesek, svetoval, da naj denar prepusti v upravljanje C-ju, ki je bil znan strokovnjak za borzo. B je to storil, C pa je denar vložil v podjetje Bluff d.o.o., ki pa je kmalu za tem propadlo. Svetuj B-ju. Kakšna razmerja so v tem primeru sploh nastala?

Med A-jem in B-jem ni nastalo nobeno pravno razmerje, ker je dal A B-ju nasvet izključno v njegovem interesu (mandatum tua gratia se šteje za nasvet - consilium), zato ne more B od njega ničesar zahtevati. Med B-jem in C-jem je nastalo mandatno razmerje, na podlagi katerega lahko B toži z actio mandati directa, vendar le v primeru, da je C izgubil denar iz malomarnosti ali naklepno (če je denar vložil na slepo, ne da bi poznal podjetje). Če je do tega prišlo brez njegove krivde (ampak zaradi splošne gospodarske krize ), nima proti njemu nobenega zahtevka.

382. Ticij je Meviju ukradel konja. Kakšne tožbe ima na voljo Mevij, da bi dobil nazaj posest na konju? Katera izmed njih je zanj bolj ugodna in zakaj?

Mevij ima na voljo 2 reipersekutorne tožbe: -REI VINDICATIO -CONDICTIO FURTIVA -bolj ugodna je rei vindikacijo, ker tožnik sam oceni subjektivno vrednost stvari. Prednost condictio furtiva je v tem, da se postopek ne ustavi, če Ticij brez svoje krivde izgubi posest stvari, saj se šteje, da je tat vedno v zamudi- torej odgovarja tudi za naključje.

334. Ticij naperi zoper Mevija tožbo glede olja. Mevij shrani olje pri Seju in mu naroči, naj ga proda, izkupiček pa shrani, dokler ne bo razsojeno, komu olje pripada. Potem pa se Ticij ne želi spustiti v pravdo. Koga lahko toži Mevij in katero tožbo ima na voljo?

Mevij lahko toži Ticija zaradi nepoštenega ravnanja z actio doli, ne more pa zahtevati izkupička od Seja, ker gre za posebno obliko shranjevalne pogodbe (sekvestracijo) in se pogoj shranitve še ni izpolnil.

282. A odpelje B-ja z vozom na hrib. Zaradi slabe ceste A-ju poči kolo, zaradi česar sta močno poškodovana konj in voz. Za kakšno razmerje gre? Kdo odgovarja za škodo?

Možna sta dva odgovora: mandat ali locatio conductio operis (odvisno od tega, ali je A B-ja odpeljal odplačno ali neodplačno). Pri mandatu mandatar in mandant odgovarjata za vsako krivdo in mandatar ne sme imeti od mandata niti škode niti koristi. Za škodo odgovarja B, ker A ne sme imeti ne škode ne koristi od mandata.

380. Lastniku je tat ukradel zbirateljski kovanec. Kateri dve reipersekutorni tožbi ima lastnik na voljo in kakšne so razlike med njima?

Na voljo ima condictio furtiva in rei vindicatio

12. A je poslal B-ju pismo, pismo ne prispe. Kdo trpi škodo?

Najprej moraš ugotoviti, čigavo je pismo. Če ga je A poslal po svojem sužnju, je na njegovo škodo ukradeno pismo, če pa je A poslal pismo po B-jevem sužnju, je to postalo B-jevo, ko mu ga je A izročil, je pa na njegovo škodo. Potrebo pa je upoštevati tudi interes: če je A poslal pismo tako, da je pričakoval odgovor, je ostalo njegova last, tožbo za tatvino pa ima tisti, v čigar interesu je tisto, kar je v pismu napisano.

111. A zastavi B-ju računalnik. Ker pa piše seminarsko, mu obljubi, da ga bo izročil šele čez 1 mesec. Pred koncem meseca pa A računalnik proda C-ju. Kaj lahko napravi C? Ali je kupoprodajna pogodba veljavna?

Nastala je hipotečna zastavitev, pri kateri zastavitelj zastavljene stvari ne izroči v posest. Kupoprodajna pogodba je veljavna, ker ustvarja samo obligacijska razmerja, ne posega pa v stvarnopravno sfero. Ker je A ravnal nepošteno, ga lahko C toži zaradi z actio empti, ki se glasi na interes (s stališča C-ja je zastavna pravica na računalniku pravna napaka). Ko B zahteva računalnik z actio hypothecaria, lahko C izkoristi tudi ius offerendi in tako obdrži računalnik.

221. A je od B-ja kupil kup kamenja v njegovem kamnolomu, a ga kasneje ni prišel iskat. Kaj naj stori B s kupom kamenja, ki mu je napoto?

Obveznost kupca je poleg plačila kupnine tudi to, da prodano stvar prevzame. Zato lahko A od B-ja zahteva, da odpelje kupljeno kamenje. Za uveljavljanje svojega zahtevka ima na voljo actio venditi, ki se glasi na interes, ki ga ima na pravočasni izpolnitvi kupčeve obveznosti (kupec je v zamudi).

388. Brivec brije sužnja na javnem kraju, nakar naenkrat prileti žoga, ki zbije brivca in brivec prereže sužnju vrat in suženj umre. Kdo odgovarja za nastalo situacijo? Morebitna tožba in kaj se z njo zahteva?

Odgovarja brivec, ki je sužnja bril na javnem kraju - po akvilijskem zakonu storilec odgovarja, če mu je mogoče očitati še tako majhno malomarnost. Možna je tožba iz akvilijskega zakon (actio legis Aquiliae), ki se glasi na toliko, kolikor je bil suženj v tistem letu največ vreden.

2. A je bil sin pod očetovsko oblastjo. Oče mu je naročil, naj kupi novo omaro za dnevno sobo. A je omaro kupil od B-ja. Kaj lahko stori B, če A ne plača kupnine? Navedi tožbe!

Oče odgovarja na podlagi adjekticijske odgovornosti. Glede na to, da je tukaj sin ravnal po očetovem naročilu, bo lahko zahteval kupnino z actio quod iusso, sicer pa ima še na voljo tožbo do višine sinovega pekulija (actio de peculio) ali pa tožbo do višine obogatitve (actio de in rem verso), s katero zahteva od očeta toliko, kolikor je prešlo v njegovo premoženje.

369. A je med predavanji ukradel B-ju zlato uro in jo skril v kotliček na stranišču. Ko jo je naslednji dan nesel domov, ga je ustavila policija in pri njem našla uro. Gre za očitnega tatu? Kdo so po rimskem pravu očitni tatovi?

Očitna tatvina je tatvina, pri kateri je storilec zaloten, ko je kradel: tisti, ki je bil zaloten pri jemanju stvari in tudi tisti, ki so ga na dan tatvine zalotili z ukradeno stvarjo, preden jo je prinesel do skrivališča. A torej ni očiten tat (dobili so ga šele naslednji dan, ko je stvar nesel domov).

251. A je prebival v B-jevi stavbi in je kot dobroverni posestnik vzidal nova okna in vrata. Ko je lastnik B pridobil stavbo nazaj, je odstranil okna in vrata. Ali lahko A zahteva povračilo stroškov?

Odgovori: a) Če je A vzidal okna in vrata, ker je bilo to nujno (nujni potroški) ali ker se je s tem povečala uporabnost in koristnost stvari (koristni potroški), bo dobil potroške povrnjene. Če pa je vzidal okna in vrata, zato da je stvar zgledala lepše (potroški za olepšavo), pa je imel ius tollendi - pravico odvzeti stvari tisto, kar ji je dodal, vendar se stvar zaradi tega ne sme poslabšati. b) S tem, ko je B odstranil okna in vrata iz stavbe, je oživela A-jeva lastninska pravica na njih, zato jih bo lahko zahteval nazaj z rei vindicatio. Ne bo pa mogel zahtevati vračila stroškov, ker se vrednost nepremičnine ni povečala, saj je B njegove stvari odstranil. c) A jih lahko zahteva z lastninsko tožbo (rei vindikacijo), ker niso več del nepremičnine. Takoj ko se ločijo od nje, oživi stara lastninska pravica na njih.

335. A je podaril B-ju zemljišče tako, da bi po smrti obdarjenca znova postalo darovalčevo.

Opredeli, za kaj gre? Kako je s pravno veljavnostjo takšnega darila? Utemelji!. -

172. A proda stvar B-ju, tako da:a)Ticij določi ceno;b)mu B da toliko, kolikor se mu zdi;

c)mu B da toliko, kolikor ima v blagajni. Komentiraj. -

273. A je hotel postaviti hišo. Pred njo je hotel postaviti dragocen antični grški steber. Upravljavec dvigala, ki je dvigoval steber, je prej zamenjal staro vrv z novo in atestirano. Vrv se je strgala in steber se je prelomil. Kdo bo trpel škodo?

Podjemnik je pri locatio conductio operis odgovarjal za vsako krivdo. V tem primeru podjemniku ni mogoče očitati nobene malomarnosti, zato bo škodo trpel lastnik (ker je ni zakrivil podjemnik, ampak je šlo za naključje).

248. A je dal B-ju v najem vinski sod. Ko je B vanj natočil vino, je to izteklo. Ali lahko B zahteva od A-ja povračilo škode in s katero tožbo? 606 prime

Pri locatio conductio je najemodajalec odgovarjal za škodo, ki jo je najemniku povzročila najeta stvar. Pri sodih z vinom je odgovarjal tudi, če za napako ni vedel. B je lahko tožil A-ja z actio conducti, ki se je glasila na interes.

85. A je sprejel stvar v hrambo. Ali ima posest in lastninsko pravico? Utemelji z vseh pogledov.

Pri depositum tako posest kot lastninsko pravico ohrani položnik, A je samo detentor. A izvršuje dejansko oblast za lastnika, lastnik pa stvar še naprej poseduje posredno preko A-ja. Pri sekvestraciji postane A posestnik (uživa posestno varstvo, nima pa lastninske pravice). Pri depositum irregulare pa se lastninska pravica in posest preneseta na A-ja z dogovorom, da lahko A shranjen denar porabi, če to želi.

149. A kupi konja od B-ja za 5000. Ker gre za dosti denarja, se poleg A-ja z adpromisijo kot porok zaveže še Ticij. Konj pred izročitvijo zaradi naključja pogine. B terja od poroka denar. Ali bo uspel? Utemelji!

Pri kupni pogodbi nevarnost naključnega uničenja preide na kupca s perfektnostjo pogodbe, torej ko stranki dosežeta sporazum o blagu in ceni. V tem primeru je nevarnost torej že prešla na kupca, zato mora A plačati kupnino. B bo uspel s terjatvijo nasproti poroku le, če je prej že terjal A-ja, sicer lahko Ticij uveljavlja beneficium ordinis (pravno dobroto vrstnega reda)

293. Pralec A je izgubil B-jevo tuniko. A mu zato povrne njegovo vrednost. Pralec po določenem času najde tuniko. Kakšno je razmerje? Kaj lahko pralec zahteva od B-ja. S katero tožbo?

Razmerje je locatio conductio operis. Pralec lahko od B-ja zahteva, da odnese tuniko in vrne obogatitev z obogatitveno tožbo condictio causa finita. (Condictio indebiti ni, ker je pri njej izhodiščni obstoj nedolga, tukaj pa je dolg bil)

349. A je sosedu želel pokriti streho zaradi bližajoče nevihte. Pri tem je po nesreči razbil kip.

Razmerje, tožbe, odškodnine? -Gre za poslovodstvo brez naročila (negotiorum gestio). -Ker A poskuša preprečiti škodo, ki grozi sosedovemu premoženju, odgovarja samo za naklep. Zato v tem primeru škodo trpi sosed (gospodar posla) in A-ja ne more tožiti z actio negotiorum gestorum directa, ker škode ni povzročil naklepno, temveč po nesreči. -A lahko od soseda zahteva povrnitev morebitnih stroškov z actio negotiorum gestorum contraria.

389. Ticij je prevažal hlode iz gozda. Ker se mu je mudilo, je tovor pritrdil v naglici. Po poti je zato eden od hlodov padel na cesto in poškodoval mimoidočega Mevijega sužnja. Ali lahko Ticiju očitamo krivdo? Ali in če, kaj, bo lahko zahteval Mevij?

Ticij odgovarja za poškodovanje tuje stvari, zato ker po lex Aquilia storilec odgovarja še za tako majhno malomarnost. Mevij bo lahko s tožbo actio legis Aquiliae zahteval povrnitev škode, ki se bo pokazal v 30 dneh po škodnem dogodku.

163. A v dobri veri kupi od B-ja vola. Izkaže se, da je bil vol okužen in kmalu umre. Pred tem pa okuži tudi ostalo A-jevo živino, ki tudi umre. Kakšne možnosti ima A in kaj lahko zahteva?

V poštev pride samo tožba actio empti, ki se glasi na interes. Pomembna pa je dobrovernost oz. zlovernost prodajalca. Če je prodajalec prodal bolno žival kupcu nevede, bo moral povrniti na temelju tožbe samo toliko, za kolikor manj bi kupec tisto stvar kupil, če bi vedel za bolezen. Če pa je bolno žival prodal in je za to vedel, bo tožen na celoten interes, ki ga je imel kupec na tem, da prodana žival ne bi bila bolna.

236. A se je z B-jem dogovoril, da bo kupil ves pridelek, ki bo zrasel na njegovi njivi za 1000. Kakšno razmerje nastane? Kdo trpi riziko, če je letina slaba? Kdo pa trpi riziko v primeru, da se A dogovori z B-jem, da kupi ves njegov pridelek po 10 na kilogram?

V prvem primeru gre za aleatorno pogodbo (kup nade ali emptio spei). Če je letina slaba, riziko trpi kupec, ki mora plačati celo v primeru, da je ves pridelek uničen. V drugem primeru gre za pogodbo bodoče stvari (emtpio rei speratae), kjer nosi nevarnost naključnega uničenja prodajal

69. A se je z B-jem dogovarjal, da bi mu dal kredit in se mu je s stipulacijo v naprej zavezal (preden je bilo posojilo izplačano), da mu bo posojilo vrnil s 5 % obrestmi. Potem je ugotovil, da ne bo mogel plačevati. Kaj lahko stori, za kakšne vrste stipulacijo gre in kdaj velja? Komentiraj!

V tem primeru sta A in B sklenila zgolj stipulacijo o obrestih, ki pa je akcesorna obligacija, ki obstaja samo, če obstaja glavna obligacija, ki pa je v tem primeru ni (šlo je le za dogovarjanje o posojilu: ni nam znana ne enota, ne količina). Če A ne sklene potem še posojilne pogodbe (ne sprejme posojenega denarja od B-ja), glavna obligacija sploh ne bo nastala in če ga bo B tožil, ga lahko zavrne z exceptio non numeratae pecuniae. Gre za posebno stipulacijo, ki velja poleg glavnice. Obresti postanejo samostojna obligacija, ko dospejo v plačilo. Če je prejel glavnico, ga je lahko posojilodajalec tožil tudi, ko glavniške terjatve ni več (torej, če mu je denar vrnil). Gre za abstraktno oblikovano stipulacijo. Njena podlaga (obljubljeno posojilo) se ni uresničila, zato se lahko A v primeru tožbe brani z exceptio non numeratae pecuniae.

390. Ticij je z nožem porezal Mevijevega sužnja. Na kaj se bo glasila obsodba? Kdaj Ticij ne bi odgovarjal (problem pojasni na splošno)?

Vrednost odškodnine se glasi na škodo ki se pokaže v 30 dneh od povzročitve poškodovanja sužnja. Če bi suženj umrl, bi se glasila na vrednost, ki jo je imel v preteklem letu. Tisti, ki je sužnja porezal, ne odgovarja v primeru, če mu ni moč očitati, da je bilo storjeno dejanje krivdno oz. protipravno.

413. Mornarji zaradi nevarnosti z ladje zmečejo stvari. Na obali jih najde A in si jih prilasti.

Za kakšne stvari gre? Ali A lahko stvari priposestvuje? -

237. A ima v zakupu od B-ja zemljišče. Na posest pride C in obere sadna drevesa, pobere pa tudi vse sadje iz tal. Kakšne so možne zahteve in kdo lahko zahteva?

Zakupnik ima pravico pridobivati plodove. Ker pridobi na njih lastninsko pravico izvedeno s percepcijo (tj. trenutek vzetja v posest), so bili plodovi, ki jih je C obral, ukradeni B-ju, plodovi na tleh (predpostavljam, da jih je zakupnik A že obral) pa so bili ukradeni A-ju, ker je na njih pridobil lastninsko pravico takoj, ko je plod vzel v svojo posest, ko ga je torej obral. Sadje z dreves bo lahko od C-ja zahteval B s tožbo iz tatvine, sadje s tal pa od C-ja A s tožbo iz tatvine.

406. A se je pripravljal na proslavo svojega 25. rojstnega dne, do katerega mu je manjkalo še dva tedna. Ker je hotel povabiti veliko prijateljev, je iskal ustrezno dvorano. Dvorano mu je ponudil B, ki pa je dejal, da mu dvorano lahko da v najem le proti vnaprejšnjem plačilu 1000, ker ima z ljudmi slabe izkušnje. A je dvorano najel in plačal 1000. Ko so gostje prišli, je bila dvorana zasedena. Lastnik dvorane C je povedal, da B nima nobene pristojnosti, da bi oddajal dvorano, saj ni lastnik in tudi ni pri njem v službi. Nekateri od povabljenih so bili besni. Znesli so se nad okni in dve povsem uničili. Svetuj strankam!

a) A in B sta sklenila najemno pogodbo za dvorano, zato lahko A proti B-ju naperi actio conducti (glasi se na interes), ker mu ni zagotovil nemotene uporabe dvorane. A od C-ja ne more zahtevati ničesar, ker med njima ni nastalo nobeno pravno razmerje. C lahko toži tiste osebe, ki so uničile okna, z actio legis Aquiliae (zaradi poškodovanja tuje stvari), ki se glasi na povrnitev interesa. b) A je z B-jem v obligacijskem razmerju locatio cnductio rei (najemna pogodba). Ker je to obligacijsko razmerje, ima obligacijskopravne učinke in ne stvarnopravnih, zato ni pomembno, če B ni lastnik, vseeno je zavezan iz razmerja. Zato ga lahko A toži z actio conducti na interes. Kot prvo C toži tista dva gosta, ki sta mu naredila škodo, s tožbo iz akvilijskega zakona. Če je A »odgovoren« za svoje goste (saj jih je on pripeljal), potem gre za objektivno odgovornost, in lastnik toži njega z analogno tožbo iz akvilijskega zakona, A pa potem zahteva od svojih gostov, da mu povrnejo škodo, ki jo je imel s pravdanjem. Če so škodo povzročile osebe pod oblastjo, lahko C naperi proti A-ju actio noxalis.

112. A zastavi B-ju srebrno vazo. Potem jo A B-ju ukrade in jo proda C-ju. Kaj lahko naredi B? Kaj je ta zastavna pravica s stališča prodajne pogodbe med A in C?

a) B lahko zahteva vazo od C-ja z actio pigneraticia in rem, B-ja pa lahko toži zaradi tatvine z actio furti. S stališča prodajne pogodbe gre za pravno napako. b) Gre za furtum posessio, toži lahko z actio furti, z actio pigneraticia in rem pa v primeru, ko je terjatev zapadla (oz. prej, če je lastnik stvar zanemarjal, poslabševal). Mislim, da s tožbo iz zastavne pogodbe ne bi dosti dosegel, saj je razmerje relativno. S to tožbo načeloma zahteva povrnitev stroškov in škode, ki jo je imel z zastavljeno stvarjo.

152. A kupi od B-ja zemljišče s hišo, na katerem C uveljavlja zastavno pravico. Kakšne zahtevke in možnosti imajo med sabo?

a) C ima zastavno pravico, ki je absolutna, se pravi lahko zahteva stvar od vsakokratnega lastnika, v tem primeru lahko naperi proti A-ju actio hypothecaria in rem. A pa lahko toži B-ja z 35 actio empti, zaradi pravne napake na stvari (če B ni vedel za zastavno pravico), ali actio doli (če je B vedel za zastavno pravico. b) C lahko z actio hypothecaria in rem (actio Serviana) zahteva od A-ja, da mu prepusti zemljišče v posest. Tožbo je namreč mogoče naperiti zoper vsakokratnega posestnika. A pa lahko zoper B-ja naperi actio empti, ker mu je bila stvar evincirana (pod pogojem, da ni vedel za obstoj zastavne pravice). Tožba se glasi na interes (ki je v primeru evikcije obsegal vrednost dvojne kupnine). A lahko C-ju ponudi plačilo Bjevega dolga in oddrži zastavljeno stvar (ius offerendi). Tudi v tem primeru lahko uporabi tožbo actio empti zoper prodajalca, ker je stvar obdržal na podlagi drugega pravnega naslova.

283. A prosi B-ja, da ga z vozom pelje v Rim. Med potjo B konja tako priganja, da konju spodrsne in si zlomi nogo. Ali lahko B terja od A-ja odškodnino za konja? Kako je s plačilom cestnine?

a) Cestnino mora plačati B, če je vedel, da bo šel po cesti, kjer je treba plačati cestnino. b) B ne more terjati odškodnine, ker škoda ni nastala zaradi A-jeve malomarnosti, temveč je zanjo sam kriv. To, da je do škode prišlo med izvrševanjem A-jevega naročila, nima vpliva. Lahko pa zahteva plačilo cestnine, saj gre za redne stroške pri izvrševanju mandata, ki jih je naročnik dolžan povrniti.

50. A obljubi B-ju psa Sultana ali Kazana, pred iztekom roka pa Sultana povozi avto. A, ki ne more živeti brez psa, se odloči, da bo B-ju Kazana dal šele, ko mu C izroči drugega psa. Dan po preteku roka, v katerem bi psa moral izročiti B-ju, Kazana ugrizne klop in pes umre. Kdo nosi škodo, kaj je to in kaj lahko kdo zahteva?

a) Gre za alternativno obveznost, pri kateri sta predmeta obveznosti dva, predmet izpolnitve pa je samo eden (duae res sunt in obligatione, una est in solutione). En predmet je praviloma na nevarnost dolžnika, drugi je na upnikovo nevarnost. Ker je pes Sultan umrl, bi moral B-ju izročiti psa Kazana, ker pa tega ni storil, je prišel v zamudo (mora debitoris), kar pomeni, da je nevarnost naključnega uničenja prešla nanj. Zato škodo zaradi smrti psa nosi A in B lahko od njega zahteva odškodnino. b) Glede prvega psa nosi škodo naključja B (če seveda ni na smrt vplival A), za drugega psa pa naključje preide na A-ja s pretekom roka (ko pride v zamudo) in bo tako B-ju dolgoval interes na pravočasni izročitvi živega psa. Zahtevalo se bo s tožbo iz stipulacije.

352. A je za trenutek odložil svoj kovček, poln dokumentov, poleg mesta, kjer se redoma odlaga kosovni odpad, saj je hotel splezati čez ograjo in pogledati, kaj je novega za njo. Zatem je na kovček pozabil in šel naprej. Mimo je prišel B, ki je kovček prepoznal in ga vzel s seboj, da bi ga pozneje vrnil A-ju. Na poti je srečal znanca C-ja, ki ga je povabil v gostilno. Kovček je odložil na poličko pri vhodu. Mimo je prišel D, ki ga je odnesel. Za kaj gre? Kakšni bodo zahtevki?

a) Gre za poslovodstvo brez naročila. B mora ravnati z vso skrbnostjo, ni pa odgovarjal za varovanje. Zato A ne bo mogel od njega ničesar zahtevati, lahko pa bo tožil D-ja zaradi (neočitne) tatvine: condictio furtiva + actio furti. b) odgovor na konzultacijah: B-ju je mogoče očitati malomarnost, zato ga lahko A toži z actio negotiorum gestorum directa na interes.

366. A je B-ju ukradel sekiro, potem pa jo je dal na posodo C-ju. Kdo in s katerimi tožbami bo lahko zahteval sekiro od C-ja oz. katere tožbe prihajajo v poštev v tem primeru)?

a) Ker se lastninska pravica pri posodbeni pogodbi ne prenaša, je sekiro lahko veljavno posodil tudi tat in v tem primeru bo A lahko zahteval nazaj od C-ja sekiro s tožbo actio commodati directa. Če pa je pravi lastnik (B) že pred tem ugotovil, da so mu sekiro ukradli, bo lahko uporabil rei vindicatio oz. condictio furtiva. b) Jaz bi najprej začel z condictio furtiva oz. rei vindicatio, ker je bolj ugodna. In po mojem mnenju ima prednost to pred tatom, ki pa bi zahteval vrnitev na posodo dane stvari z direktno tožbo. V bistvu bi bilo logično, da ima lastnik prednost pri tožbi oz. zahtevanje stvari nazaj c) Da, lastnik ima seveda prednost pred tatom, to je logično. Ampak, če tat pač zahteva stvar preden lastnik sploh zve, da so mu jo ukradli, jo lahko zahteva z actio commodati directa.

137. A nevede proda ukradeno stvar B-ju. Pojavi se dejanski lastnik, ki stvar zahteva nazaj. Ali kupna pogodba velja? Kakšne možnosti ima B?

a) Kupna pogodba velja, ker ima samo obligacijskopravne učinke (nelastnik lahko proda tujo stvar). Če je A prenesel stvar na B-ja z mancipacijo, lahko B zahteva od A-ja, da se namesto njega spusti v pravdo, tako da se tudi izvršba glasi zoper njega. Če tega ne stori, ga lahko toži z actio auctoritatis, ki se glasi na dvojno kupnino. Če ni bilo mancipacije, lahko B toži A-ja z actio empti, ki se glasi na interes. b) Kupna pogodba je veljavna. Gre za pravno napako. Prodajalec lahko prevzame mesto toženca, lahko pomaga pri pravdi, ali pa ga toži (kupec prodajalca) z actio auctoritatis na dvojno kupnino (če je bila stvar mancipirana) oz. po Justinijanu ima na voljo stipulacijo duplae, actio empti, oboje se v tem primeru glasi na dvojno kupnino.

245. A dvigne svojo stavbo za dve nadstropji, s čimer B-jevi stavbi odvzame svetlobo, zaradi česar dva arhitekta, ki imata stanovanji v najemu, B-ju odpovesta najem. Kaj lahko stori B?

a) Lahko tukaj B naperi proti A-ju actio coffessoria, če ima na tem služnost? Kaj, če je nima? Jaz sem tukaj sprva mislil, da so to »moteči gradbeni posegi na sosednjem zemljišču« (poglavje: omejitev lastninske pravice v interesu sosedov) in lahko sosed prepove nadaljnjo gradnjo, ampak ker je že zgrajeno, nima kaj, pa tudi dvomim, da bi bilo to to. Lahko ustanovi služnost, da sosed ne sme ovirati oz. zagraditi razgleda, če je seveda še nima. Če jo pa ima, pa actio confessoria. b) Najemnik, ki ni mogel uporabljati stvari na dogovorjen način, je smel zahtevati znižanje najemnine ali odpovedati najemno pogodbo (nadzidava stavbe, malo svetlobe). Od najemnika se je tudi pričakovalo, da bo malo potrpel in ne bo takoj zahteval znižanja kupnine. Po mojem tožba za znižanje kupnine: actio redhibitoria ali actio quanti minoris. c) Če B nima služnosti prepovedi gradnje nad določeno višino (servitus altius non tollendi) na A-jevem zemljišču, potem B ne more zahtevati ničesar. Če pa ima to služnost, lahko toži A-ja z negatorno tožbo in zahteva, da vzpostavi prejšnje stanje. Poleg tega mora povrniti nastalo škodo (v tem primeru povrnitev najemnine) in B lahko od njega zahteva varščino (cautio de amplius non turbando), da ne bi prišlo do novih motenj.

128. A je od B-ja kupil kip Diane. Ko ga je naslednji dan prišel iskat, so bili kipi zamotani v ovoj. Vzel je enega in ko je prišel domov je ugotovil, da ni vzel pravega kipa. Kako je z lastninsko pravico in kako s posestvijo? Kakšna pravna sredstva ima na voljo A? Kaj, če mu je bil ta kip bolj všeč, kot kip Diane?

a) Lastninsko pravico ima kipar, ker je bila kupna pogodba sklenjena glede drugega kipa. Tudi posest ima kipar, ker kupec nima posestne volje. Če pa bi hotel kip obdržati, bi sicer pridobil posestno voljo, a bi s tem 22 zagrešil delikt tatvine in kipa ne bi mogel priposestvovati. Kupec lahko z actio empti zahteva od kiparja izpolnitev pogodbe. b) Lahko je načelo Caveat emptor (kupec naj pazi). Kupec bi se moral prepričati, kaj sprejema. Lastninska pravica ni kupčeva (lahko je kiparjeva ali od drugega, saj je imel kipe pripravljene za izročitev večim kupcem - zmota v predmetu pravnega posla, zato tradicija po moje ni uspešna), dejanska posest je bila pa kupčeva. Dokler ni ugotovil, da je kip napačen, je bil dobroverni posestnik. Možnost dogovora s kiparjem (prodajalcem) bi jaz postavil v ospredje, preden bi se spustil v tožbo. Možnost za razdor pogodbe, ker je napaka in zato actio redhibitoria in povrnitev denarja, ali standard, actio empti na povrnitev interesa. Če bi želel kip obdržati, bi tožil za razliko z actio quanti minoris? Tukaj nisem čisto prepričan, če kdo lahko to bolj utemelji bi blo res cool!

365. A je B-ju ukradel neko stvar. Ker ga je bilo strah, da ga bodo odkrili je stvar hranil pri Meviju. Kdo lahko od Mevija zahteva stvar in s katero tožbo?

a) Shranjeno stvar lahko zahteva njen lastnik B z rei vindicatio, Mevij pa mu jo je dolžan vrniti. Če pa tega ne stori, jo lahko zahteva položnik A, čeprav je tat. Za to ima na voljo posebno in factum koncipirano tožbo (str. 781). b) A lahko zahteva z actio commodati directa. B lahko zahteva z reipersekutorno tožbo condictio furtiva, ne vem, kako je z rei vindikacijo, ker Kranjc vedno govori, da bo prišlo do rei vindikacije samo, če toženec oporeka lastninsko pravico, kar toženec tu sigurno ne bi

55. A si da obljubiti od B-ja: »Ali obljubiš dati meni ali Ticiju 100?«. B: »Obljubim.« Kakšno vlogo ima Ticij? Ali lahko Ticij od B-ja izterja dolg, ko ta zapade, če je A takrat na službenem potovanju? Kakšna obveznost s tem nastane?

a) Ticij ima vlogo adstipulatorja. Dolg lahko izterja, vendar, če ga bo izterjal, potem A, ko bo prišel iz potovanja, ne bo mogel ničesar več terjati od B-ja. b) Gre za princip sprejemnega pomočnika. Ta lahko samo sprejema, ne more pa tožiti, če je A odsoten, ko terjatev dospe v plačilo. Mislim, da gre za načelo solidarnih obveznosti

63. A ima hči, ki se bo poročila z B-jem. Oče A ne želi dati dote, ker noče, da bi se hči poročila z B-jem. A-jev sin pa vzame posojilo za sestro in ji da doto, da ne bo osramočena. Upniki imajo težak položaj, svetuj jim, kako lahko od sina zahtevajo vrnitev posojila?

a) Upniki lahko zahtevajo vrnitev posojila od sina, če ima ta pekulij v prostem upravljanju. Če jim on ne more povrniti oz. jim ne more vrniti v celoti, lahko terjajo očeta z actio de in rem verso, ker lahko tudi on zahteva vrnitev dote, če hči umre v zakonu. b) Če je sin pod očetovo oblastjo sprejel denarno posojilo zato, da bi ga dal za sestrino doto, je oče zavezan s tožbo glede prenosa premoženja. On lahko zahteva vrnitev dote, če hči umre v zakonu

150. A kupi od B-ja 100 žita za 100. B mu ga ni pravočasno dobavil. A bi lahko žito kupil od C- ja za 130, a tega ni storil. A-ju zaradi lakote umreta 2 sužnja. Za kaj gre? Kaj lahko kupec A zahteva od prodajalca B-ja?

a) Zaradi dolžnikove zamude dolžnik odgovarja tudi za naključno uničenje stvari in je kriv za smrt sužnjev. Povrniti mu mora interes. b) Med A-jem in B-jem je nastalo razmerje mandata. B se mora strogo držati navodil in iz mandata ne sme imeti ne stroškov ne koristi, zato ne sme C-ju odpustiti dolga. A ga lahko v tem primeru toži iz naslova mandata z actio mandati directa. C ostane še naprej zavezan A-ju. c) Gre za kupoprodajno pogodbo, pri kateri je prodajalec v izpolnitveni zamudi. Za sužnja prodajalec ne odgovarja, obe stranki morata ravnati kot dobra gospodarja. Lahko bo zahteval izpolnitev in povrnitev 30. č) Primer imaš opisan v knjigi. Gre za izpolnitveno zamudo (tj. zamuda pri izpolnitvi) in zahteval in dal se bo interes.

53. A s stipulacijo obljubi B-ju prenosni računalnik. Ko ga izroči B-ju, ta začuden opazi, da ni nobene programske opreme, zato jo zahteva od A-ja. Ali bo uspel?

a) Če je A obljubil samo prenosni računalnik, ni pa obljubil, da je računalnik opremljen s programsko opremo, B ne bo uspel, ker je sam oblikoval stipulacijo in bi moral bolj natančno opredeliti, kaj želi (sploh pa si jo lahko naloži z interneta na PirateBayu tako kot vsi drugi ). b) Gre za skrito stvarno napako na stvari. B ima na voljo actio doli. c) Ne bo uspel, ker gre za stipulacijo in vse nejasnosti pri stipulaciji se interpretirajo v korist promisorja in v breme stipulatorja, ker je le-ta imel prosto pot pri oblikovanju vprašanja.

71. A-jev sin B si sposodi denar od C-ja, da bi si odprl delavnico. C mu posodi 20.000, nakar mu jih B ne vrne. Kaj lahko stori C? Ali lahko denar terja od (očeta) A-ja?

a) Če je C posodil denar sinu pod očetovo oblastjo, je to v nasprotju s SC Macedonianum. Takšno posojilo ustvarja samo naturalno obveznost, zato C denarja ne bo mogel zahtevati nazaj od B-ja, niti če bi ta postal svojepraven (po očetovi smrti). Od njegovega očeta (A-ja) ga bo lahko zahteval nazaj le v primeru, če je oče sina za posojilo izrecno pooblastil (actio quod iussu) oz. če je posojilo naknadno odobril. Poleg tega je oče odgovarjal do višine dejanske obogatitve (actio de in rem verso), če je kaj prišlo v njegovo premoženje. b) Če je sin svojepraven, ga C lahko toži z actio certae creditae pecuniae, če je sin pod očetovo oblastjo, pa lahko toži očeta, vendar ta odgovarja le do višine pekulija. c) Po sklepu SC Macedonianum sinovi pod oblastjo niso zavezani iz denarnega posojila, razen če posojila ne odobri njihov oče.

279. A je prosil B-ja, naj mu pripravi obednico in za to uporabi svoj srebrni pribor. B je vse to storil, nato pa ga je A prosil, naj stori to še naslednji dan. B ni mogel odnesti pribora domov, zato ga je pustil v obednici pri A-ju. Ponoči je bil ukraden. Kdo nosi škodo? Utemelji.

Če je B postavil k priboru čuvaja, nosi škodo sam in od A-ja ne more zahtevati ničesar. Če pa B ni postavil čuvaja, odgovarja za varovanje A in B lahko od njega zahteva povrnitev škode z actio commodati directa.

156. A od B-ja kupi bolnega vola, ki nato pogine. Še prej pa okuži ves hlev. Kaj lahko zahteva A?

Če je B vedel ali bi moral vedeti, da je vol bolan, lahko A od njega z actio empti zahteva povrnitev celotnega interesa, ki ga je imel na tem, da bi mu bila prodana zdrava žival (torej celotno škodo). - Če A za bolezen vola ni vedel, lahko B od njega zahteva samo znižanje kupnine za toliko, za kolikor manj bi vola kupil, če bi vedel za stvarno napako. Za to ima kupec na voljo actio quanti minoris.

62. 24-letni A, ki je delal v očetovi piceriji, je vzel kredit in kupil avto, s katerim je občasno razvažal pice. Po treh obrokih je ugotovil, da ne bo mogel plačevati. Upnik ga je tožil, A pa se je skliceval na to, da so življenjski stroški previsoki. Svetuj upniku in dolžniku.

Če je bil A pod očetovsko oblastjo, je prišel v poštev macedonijanski senatov sklep, ki je urejal denarna posojila sinovom pod očetovsko oblastjo. Sklep je določal, da upnik s tožbo ne more zahtevati vrnitve denarnega posojila, ki je nekdo dal sinu pod oblastjo, in da to ne postane iztožljivo niti po očetovi smrti. Posojilo je upnik lahko zahteval nazaj le, da je sklenitev pogodbe dovolil tisti, pod čigar oblastjo je bil posojilodajalec. Če je oče torej dovolil posojilo, je upnik lahko zoper očeta naperil a° quod iussu v primeru, da je oče upniku brezoblično izjavil, da za sklenitev posla pooblašča sina ali če je posel naknadno odobril. Če je imel sin pekulij, je prišla v poštev a° de peculio. V tem primeru je bila očetova odgovornost omejena le z višino pekulija. Svoji odgovornosti se je lahko oče izognil samo tako, da sinu ni odobril pekulija. Če ima sin pekulij, ki ga je pridobil kot vojak, SC Macedonianum ne bo mogoče uporabiti, in upnik bo sina lahko tožil. Če pa A ni bil pod očetovo oblastjo, je lahko upnik zoper očeta (ki je bil lastnik obrata) naperil a° institoria. Oče je v tem primeru odgovarjal za posle, ki jih je v okviru poslovnega predmeta sklenil njegov nameščenec v piceriji. Tožba ni bila mogoča, če je oče svojo odgovornost izključil ali omejil z vidim obvestilom v obratu. Odgovarja se lahko tudi po letorijskem zakonu: glej osebno pravo.

144. A je prodal B-ju hišo, noben od njiju pa ni vedel, da je hiša pogorela. Ali je kupna pogodba veljavna? Kaj lahko zahteva B? Kaj pa, če je prodajalec vedel, da je hiša pogorela, kupec pa ne?

Če je hiša pogorela v celoti ali v večjem delu, kupec ne bo zavezan iz kupne pogodbe in bo lahko s condictio (sine causa) zahteval povrnitev kupnine. Če pa je pogorela manj kot polovica, bo kupna pogodba veljala in B bo lahko zahteval samo znižanje kupnine. Če pa je prodajalec vedel, da je hiša pogorela, je kupna pogodba nična, če je pogorela v celoti. Če je ostal del hiše, je pogodba veljavna, B pa lahko zahteva od A-ja zahteva povrnitev interesa. Če sta vedela oba, kupec in prodajalec, je kupna pogodba nična, ker sta obe stranki ravnali dolozno.

376. A ukrade B-ju sužnja in ga proda dobrovernemu kupcu C-ju. Kaj svetuješ C-ju, če je že plačal kupnino in kaj če še ni plačal kupnine?

Če je že plačal kupnino, lahko C toži z actio empti in zahteva, naj mu A povrne interes, ki ga ima na tem, da bi postal lastnik kupljene stvari. Če C še ni plačal kupnine, naj uveljavi ugovor preteče evikcije (exceptio evicionis iminentis) in odloži plačilo kupnine.

162. A si je pri B-ju ogledal tramove in se dogovoril za ceno. Nato je A odšel. Čez noč tramove ukradejo. Kdo trpi škodo?

Škodo trpi kupec, ker preide nevarnost za naključje na kupca že s perfektnostjo pogodbe, torej takrat, ko je dosežen dogovor o blagu in ceni.

RP: obligacijsko pravo

Conjuntos de estudio relacionados

lisa Practice

Chapter 38: Bowel Elimination PrepU

BIOL 2053 Test 1

Biology - topic 8-9 study questions

Adams Pharm for Nurses : Ch 45 : Drugs for Diabetes Mellitus

AP World History Ch 22 WBZ

Sine, Cosine, Tangents (9.4-9.5)

Chapter 15- Illegal Contracts

Chapter 8 Quiz Questions

Chapter 12: Social Psychology

160exam2

7M-Chapter4: Digital Image Acquisition

Macroeconomics Final

Chapter 8 - Political Parties

Cold War

Chapter 11: The Prokaryotes: Domains Bacteria and Archaea

FM Chapter 1

Cognitive Psychology Final Exam

Chapter 4 HW

CHM 1150 Labflow Quizzes Math Problems