Ledeniški relief

Snežna meja

Meja nad katero nadmorsko višino se povprečna letna temperatura giblje okrog 0°C in se sneg nikoli v celoti ne stali.

Krnica

Kotanja skledaste oblike kjer je ledenik najdebelejši. Ledenik jo z erozijo zelo poglobi in razširi. Po koncu poledenitve tu pogosto nastane jezero.

Fjord

Ledeniška dolina, ki jo je po koncu poledenitve zalilo morje.

Koritasta dolina

Ledeniško preoblikovana V dolina v značilno U dolino.

Astronomska teorija

Povezuje pojav poledenitev in klimatskih nihanj s ponavljajočim nihanjem Zemljine osi in spreminjanjem krožne poti Zemlje okoli Sonca.

Ledeniški prag

Stopnička, ki nastane med obviselo dolino in glavno dolino. Imenujemo tudi pregib, stopnja ali komarča.

Nastanek ledenika

Na območjih s hladnim podnebjem, kjer pade večji del padavin v obliki snega, ki se večino leta samo kopiči, tali pa le v času kratkega poletja

Pleistocenska poledenitev

- Celinski led je pokrival severne dele Evrope, Azije in Severne Amerike. - Zajela je 30% zemeljskega površja. - Izmenjevanje ledenih in medledenih dob.

Gorska poledenitev

- Na območjih visokih gorstev, kjer so z ledom pokriti višji deli gora, v doline pa segajo le posamezni ledeniki. - Razvije se gorski ledeniški relief. - Ledeniki drsijo hitreje (2-3m na dan)

Celinska poledenitev

- Z debelim ledenim pokrovom je pokrita skoraj vsa celina in sega do morja (iz njega nastajajo ledene gore). - Danes najobsežnejši območji Antarktika in Grenlandija. - Razvije se nižinski ledeniški relief. - Ledeniki drsijo zelo počasi (1-2cm na dan)

Dva tipa poledenitev

Gorska in celinska

Ledeniški relief

Je rezultat procesov odnašanja in odlaganja površja s pomočjo ledeniške erozije in ledeniške akumulacije.

Obvisela dolina

Nastane kjer se glavnemu ledeniku pridruži manjši stranski ledenik. Ker ima manjšo erozijsko moč izdolbe plitvejšo dolino, ki bo koncu poledenitve "obvisi" nad globljo glavno dolino.

Ozek gorski greben

Nastane, ko se dve krnici, ki ležita na nasprotnih straneh gorskega slemena, zadenjsko približata druga drugi.

Fluvioglacialne terase

Nastanejo, ko ledeniški potoki in reke odnašajo in odlagajo gradivo zunaj območij poledenitve.

Priostreni vrhovi

Nastanejo, ko se zadenjsko približajo tri krnice ali več.

Eratska skala/balvan

Večja skala, ki jo je ledenik lahko nosil tudi več sto kilometrov daleč in odložil sredi geološko povsem drugačne okolice.

Ledeniške grbine

Večje skalne ovire, ki jih je ledenik na eni strani (iz smeri premikanja) znižal in močno obrusil.

Ledeniške groblje ali morene

Večji nasipi zelo nesortiranega gradiva - večje skale se menjavajo s slabo zaobljenim gruščem, peskom in blatom. Poznamo talne, bočne, srednje in čelne.