Geo Afrika 2.Letnik
Glavna rešitev za širjenje puščave
Zeleni zid. To je pas 15km širok pas kjer so sadili drevesa in grmovje in posejali travo. Politična nestabilnost zaradi tega niso mogli izvesti do konca.
-Koliko prebivalcev ima Afrika -Za kolikokrat se je povečalo prebivalstvo v zadnjih 60 letih -Veliko mladega ali starega preb? -po proekciji koliko prebivalcev v letu 2050 -V kateri stopnji demo prehoda.
•Afrika je v zadnjih desetletjih doživela veliko rast prebivalstva - leta 1950 je na celini živelo 221 milijonov ljudi, zdaj jih živi približno 1,2 milijarde. • Povečanje prebivalstva v zadnjih šestdesetih letih je bilo skoraj petkratno! • Skoraj polovica prebivalcev je mlajših od 19 let; po tem podatku je Afrika celina z največjim deležem mladih prebivalcev. • In po nekaterih projekcijah naj bi se do leta 2050 število afriškega prebivalstva povečalo na več kot dve milijardi! • Stopnja umrljivosti v Afriki se vztrajno manjša, stopnja rodnosti pa je še naprej visoka in znaša okoli 30 ‰; •naravni prirast je visok, v nekaterih državah tudi okoli 40 ‰. •Večina držav je v drugem obdobju prebivalstvenega prehoda.
Stopnja urbanizacije
ppt
Geološke enote
-Afriški ščit/ GLEJ ZVEZEK ZA PODROBNOSTI -Stara gorovja/ na J= kapske in zmajove gore= hercinska oregeneza. -Mlado nagubano gorovje/ SV= alpitska orogeneza= Atlas
Etično in jezikovna sestava
-Arabski jezik, podsaharska pa je pravi jezikovni mozaik -Klonialni jeziki ang, francoščina
-Glede kmečkega prebivalstva ima Afrika? -Problem?
-Celina z najvišjim deležem kmečkega prebivalstva -Problemi kmetijstva povezani z nepravično trgovino
-Monostrukturno gospodarstvo -Posledice -Kdaj okrevajo...
-Države z enostranskim izvozom -padec cen povzroči gospodarsko krizo, zadolževanje nastopi dolžniška kriza program "zategovanja pasu" razširitev "sive ekonomije" -Po letu 2000 znaki gospodarskega okrevanja, -Pozitivna gospodarska rast v prvem desetletju pri večini držav podsaharske Afrike, -Konec dolžniške krize, več denarja za zdravstvo, izobraževanje...
Spalna bolezen -Kje -Kdo prenaša -Posledice
-Ekvatorjalna Afrika -Prenaša se s pikom muhe cece -tam kjer je ta muha živenoreja ni mogoča
Podnebni dejavniki
-Geografska širina -Reljef/večna pomlad ob ekvatorju savansko podnebje -Morski tokovi -Benguelski morski tok suši ozračje ter hladi ozračje. Ob obali nastane puščava Namib -Agulnaški morski tok je topel in suši zračne mase ob obali več padavin in višje temp glede na geo širino.
Afriko v kulturnem pogledu pogosto delimo na 2 dela.
-Manjši je severno od Sahare ali S Afrika, kjer živijo predvsem arabsko islamsko prebivalstvo. V državah okoli gorovja Atlas živijo tudi Islamski Berberi, ki pa so v manjšini. Zaradi suhega podnebja in Islamske vere je ta del zelo podoben JZ Azije. -Kulturno precej drugačen večji del Afrike, ki leži J od Sahare in v katerem živi predvsem temnopolto prebivalstvo, zaradi česa so jo poimenovali "črnska" Afrika. -Kako veliko so razlike je pokazal Sudan, ki je razpadel na S Islamski in J krščanski.
Gospodarska razvitost -Celina -Razlika med S in pod saharsko Afriko -Izjeme naštej razloge
-Naj manj razvita celina -Razlika med arabsko severno Afriko in podsaharsko Afriko, kjer BDP/preb. trikrat nižji -Izjeme so JAR (Južna Afrika), številna naravna bogastva, industrija in druge dejavnosti bolj razvite (skupina ?) -Namibija, Bocvana - izvoz diamantov -Gabon, Ekvatorialna Gvineja - nafta -Kenija - razvoj IKT -Nigerija - nafta, dobiček v rokah tujcev in domače elite
Naštej afriške reke in posebnosti -Jezera in posebnosti
-Nil: Naj daljša velike hidroelektrarne -Niger: nenavadna pot po kateri teče -Kongo: obsežno porečje -Zambezi: turisti/ slapovi, brzice, rafting -Oranje/ Najkrajša od večjih -Jezera so -Čadsko se zmanšuje, -Viktorijino 3 največje na svetu, -Tangenijsko 2 naj globje
Novost: Kitajska
-Novost: Kitajska potrebuje naravna bogastva in trg za izdelke -Kitajska gradi infrastrukturo, nudi tehnično pomoč pri razvijanju zdravstva in šolstva, daje posojila -Največji trgovinski partner
Pokrajna Sahel -Izohijete -Države
-Pas južno od Sahare, omejen z izohietama na severu 250 mm, južno 500mm. -Mali, Bakima Faso, Niger, Čad, S Sudan
AIDS -Kje -Kako prenaša -Cepivo?
-Po celi afriki -Prenaša se s telesnimi tekočinami -Cepiva ni
Južnoafriška republika
-Politika rasnega razlikovanja - apartheid -začetek v prvi četrtini 20. stoletja -konec leta 1994 -posledice politike: bantustani ...
Malarija -Kdo prenaša -Ali je cepivo kako lahko rešimo -Posledice
-Prenaša komar -Cepiva ni. Mreža za komarje rešitev -Posledica umre veliko ljudi
-Ali so Afriške reke plovne -Ali so primerne za izrabo hidro energije -Za kaj so reke pomembne
-So slabo polvne blizu izliva, ko prečkajo pragove gorvji -Da ampak niso izkoriščene -Za turizem Zambezi, Nil križarjenje in Nil namakanje
Obdobje kolonializma -Kaj je kolonializem -Kolonialne sile -Kolonialno obdobje
-kolonializem pomeni gospodarsko izkoriščanje (surovine in trg za evropske industrijske izdelke) in politično zatiranje revnih držav -kolonialne sile: VB, Francija, Belgija, Portugalska, Italija, Nemčija, Španija -(karta U, str.47) -kolonialno obdobje: 1890 - 1960
Odkrivanje Afrike
-konec 15. st. Portugalci odkrijejo Rt dobrega upanja -postojanke na Z obali in trgovanje s sužnji -berlinska konferenca - l. 1884 - začrtane meje in razdelitev kolonij -Liberija in Etiopija ostaneta samostojni
Osamosvojitev držav in neokolonializem -Kdaj -Kaj -Dobro slabo?
-osamosvojitveno obdobje: 1960 - 1970 -Obdobje neokolonializma - gospodarska odvisnost od nekdanjih kolonialnih držav -Na oblasti nove oblasti, ki so lahko povzročile še slabše razmere; -nedemokratične vlade - npr. Idi Amin v Ugandi -državljanske vojne zaradi ideoloških razlik -etnična nesoglasja, ker afriška ljudstva živijo razdeljena med več držav -Po letu 1990 umirjanje političnih konfliktov, uveljavljanje demokracije, primer: JAR
Dezertifikacija -Zakaj rastlinstvo odmre/ se posuši
-Širjenje puščave na obrobna območja ob puščavi, ker se tam posuši rastlinstvo. -Rastlinstvo pa se posuši zaradi več razlogov: 1.Naravni/Suša 2.Povečan delež živine, ki povzroči pretirano soušo 3.Potreba po hrani povzroči pretirano izčrpanost prsti 4.Sekanje dreves, ki ne zavarujejo prsti pred vetrom PPT OSTALO
Naštej nekaj vzrokov za bolezni v Afriki
1. Visoke temperature in visoka vlaga 2. Pomankanje čiste vode 3. Slabo razvita zdravstvena mreža
Oblike kmetijstva
1.Samooskrbno mešano kmetijstvo z ostanki selilnega poljedelstva 2.Intenzivno samooskrbno poljedelstvo: namakalno poljedelstvo (Nil) kulture: pšenica, koruza, sladkorni trst, zelenjavo Intenzivno samooskrbno poljedelstvo s prevlado vodnega riža (Madagaskar) in drugih kultur: maniok, jam, batata, sirek, proso, koruza, banane. Poljedelstvo kombinirano z živinorejo 3.Nomadska in polnomadska živinoreja 4.Plantažno kmetijstvo Lastniki tujci: iz evropskih držav, Kitajci ali bogate arabske države 5.Druge oblike tržnega kmetijstva: tržna mesna živinoreja in tržno mešano kmetijstvo volna iz Južne Afrike.
Današnja krizna žarišča:
DR Kongo ( boj za prevlado nad naravnimi bogastvi) Darfur (vojna za vodo) - danes del Severnega Sudana " Arabska pomlad " revolucionarna gibanja v arabskih državah Delovanje islamističnih skrajnežev v pasu stika islama s krščanstvom (skupina G5 Sahel), posledica prisilne migracije tudi proti Evropi
Razlamlajanje v V Afriki
GLEJ ZVEZEK
PODNEBNI RASTLINSKI PASOVI
PPT!!!!
Podnebne spremembe
ZVEZEK
Rudarstvo
zvezek
Tržne kulture.
zvezek
-Kakšna je poseljenost v Afriki -Kje je poseljena zakaj? -Kje redko
•Poselitev v Afriki je zelo neenakomerna. Povprečna gostota poselitve je okoli 40 preb./km² (v Sloveniji 101 preb./km²). • Najgosteje so poseljeni nekatere obale, ki omogočajo poselitev ter razvoj industrije, turizma in prometa, višavja, kjer so temperature bolj zmerne in so možnosti za kmetijstvo dobre, ter rudarska ali industrijska območja. •Gosto so poseljeni otoške države (Mauritius, Komori, Sejšeli), območja Etiopskega in Vzhodnoafriškega višavja (Etiopija, Uganda, Ruanda, Burundi ... ), •obale Gvinejskega zaliva (Nigerija, Gana ...) in deloma obale Sredozemskega morja. Zelo gosta poselitev je v dolini reke Nil, še posebno gosta pa v njeni delti. Tam se vode Nila razširijo na območje, ki je po velikosti primerljivo s Slovenijo, na njem pa živi okoli 40 milijonov ljudi. • Po razmeroma veliki gostoti poseljenosti se od drugih ločijo tudi savanska območja držav ob Gvinejskem zalivu (Nigerija, Niger, Burkina Faso, Mali, Senegal). • Zelo redko so poseljena suha in polsuha območja (Sahara, Kalahari, Namib, Afriški rog) ter območja z ekvatorialnim podnebjem
