Slovenske pokrajine
Zahodno predalpsko hribovje *
Beneškoslovensko, Idrijsko, Cerkljansko, Škofjeloško in Polhograjsko hribovje
Flišna gričevja, hribovja in doline *
Brkini in Vrhe, Goriška, Vipavska in Koprska brda, Vipavska dolina z Goriškim poljem in dolina Reke.
Obpanonske ravnine
Debeli nanosi proda, peska in gline. Kvalitetna kmetijska prst. Značilne dolge obcestne vasi
Dinarskokraške
Dinarskokraške planote in hribova Dinarskokraška podolja in ravniki
Obsredozemske
Flišna gričevja, hribovja in doline Kraški ravniki, podolja in hribovja Jadransko morje
Obpanonska gričevja *
Goričko, Lendavske in Slovenske gorice, Haloze, Dravinjske gorice ter Voglajnsko, Sotelsko, Bizeljsko, Senovsko in Krško gričevje.
Dinarskokraške planote in hribovja *
Kambreško, Banjšice, Trnovski gozd, Hrušica, Nanos, Javorniki, Snežnik, Vremščica, Krim, Menišija, Bloke, Mala gora, Kočevski Rog, Poljanska gora, Velika gora, Strojna, Goteniška gora, Gorjanci
Jadransko morje
Kontitentalne poteze Razvoj obmorskih dejavnosti Litoralizacija
Predalpske doline in kotline *
LJ kotlina, Celjska, Velenjska, Slovenjgraška kotlina
Alpske doline in kotline
Ledeniško preoblikovane (U-profil), nasute s fluvioglacialnimi sedimenti - terase. Koncentracija poselitve
Kraški ravniki, podolja in hribovja *
Matični kras, Podgorski kras, Podgrajsko podolje in hribovje, Slavnikak s slovenskim delom Čičarije
Flišna gričevja, hribovja in doline
Močno razčlenjen svet zaradi erozijske neodpornosti fliša. Rodovitna prst - vinogradništvo, sadjarstvo. Razložena slemenska poselitev.
Obpanonska gričevja
Močno razčlenjena iz terciarnih kamnin. Dolga slemena z vmesnimi dolinami zapolnjenimi z ilovnatimi sedimenti. Vinogradi in sadovnjaki v prisojah termalnega pasu. Razložena poselitev na temenih.
Zahodno predalpsko hribovje
Nadpovprečne strmine in zelo ozkedoline ter grape
Posavsko hribovje
Nižje, vendar velike strmine Višji deli iz apnenca in dolomita, nižji iz glinavcev, meljevcev in peščenjakov.
Dinarskokraška podolja in ravniki
Nižji deli pogreznjeni med okoliške planote. Običajno nizi med seboj povezanih kraških polj in manj izrazitih dolin. Površinske vode so večinoma omejene na kraške ponikalnice. Debelejša in bolj skeletna prst. Jedro poselitve Dinarskokraških pokrajin.
Obpanonske
Obpanonske ravnine, obpanonska gričevja
Predalpske
Predalpska hribovja Predalpske doline in kotline
Obpanonske ravnine *
Ravensko, Dolinsko, Apaško, Mursko, Dravsko, Ptujsko, Središko in Krško-Brežiško polje ter dolinaob spodnji Krki.
Kraški ravniki, podolja in hribovja
Slabše možnosti za kmetijstvo zaradi kraških prsti (jerovica) Ogozdovanje nekdanjih kraških goličav
Visokogorja in alpske kraške planote
Svet nad zgornjo gozdno mejo, z ostrimi vrhovi in strmimi pobočji. Prepustne karbonatne kamnine, visokogorski kras s kraško hidrografijo. Ostro in vlažno gorsko podnebje in višinska klimatska in vegetacijska pasovitost. Uravnane in porasle planote v predgorju
Predalpske doline in kotline
Tektonske udorine zasute s prodom in peskom. Značilna večfunkcionalnost s prepletanjem različnih dejavnosti
Alpske
Visokogorja in alpske kraške planote Alpske doline in koltine
Dinarskokraške planote in hribovja
Višje na zahodu- bariera za zračne mase, proti V se znižujejo- ugodnejše za poselitev, gospodarstvo... Izrazita dinarska slemenitev SZ-JV. Najbolj gozdnati in najmanj poseljeni deli Slovenije. Podzemno pretakanje voda- kraške ponikalnice. Do nad 1000m visoke razčlenjene uravnave in hribovja iz apnenca in dolomita
Predalpska hribovja *
Zahodno, vzhodna (Posavsko) in SV predalpsko hribovje
SV Predalpsko hribovje
magmatske in metamorfne kamnine- manj strma pobočja in boljši pogoji za poselitev. Do 1500m visok gozdnat, razčlenjen svet s pestro geološko zgradbo in razpšeno poselitvijo