RP: stvarno pravo

117. A priposestvuje kupljeno stvar od B-ja, misleč, da B ni lastnik, v resnici pa je. Utemelji, ali A lahko priposestvuje!

-A bo uspešno priposestvoval stvar, saj je dejansko stanje pomembnejše od subjektivnega prepričanja. PRP, 152. primer.

77. Med vihrajem se je ladja potopila. A in B sta stala na obali in se zelo veselila, ker sta na obali našla veliko uporabnih stvari. Pojasni stvarnopravne položaje!

-

123. Dedič A je v zapuščini našel dragocen kip. Vedel je, da je kip Bjev, da pa ga je zapustnik zmotno štel za del družinskega premoženja. Ali bo kip lahko priposestvoval? V čem bo problem? Utemelji

-

164. A je volil Bju užitek na zaboju jabolk vrste Topaz. Za kaj gre? Kaj je treba storiti, da bo volilo učinkovalo?

-

65. Pastir A je pasel svojo drobnico. Ko je zvečer gnal čredo domov, je opazil, da dve ovci manjkata. Čez čas ju je zagledal na vrhu sosednjega hriba. Ali ju poseduje? Kako je z lastninsko pravico?

-

192. Dolžnik A je zastavil upniku B-ju prodajalno. A je blago iz prodajalne prodal in kupil drugo ter ga spravil v to prodajalno. Potem je umrl. Ali sme upnik B s hipotekarno tožbo zahtevati vse blago, ki se v tej prodajalni nahaja?

- Izraz prodajalna zajema poleg stavbe tudi blago, ki se v njej nahaja, zato ga B sme zahtevati s hipotekarno tožbo, čeprav ne gre za isto blago, kot je bilo tam v trenutku nastanka zastavne pravice. -Šteje se, da je obremenjeno z zastavno pravico vse tisto, kar je bilo v času A-jeve smrti najdeno v njegovi prodajalni.

205. A je ukradel neko stvar in jo dal v zastavo B-ju. Pojasni razmerje med njima in njune zahtevke!

- Med A-jem in B-jem je z izročitvijo nastala zastavna pogodba (pignus), na podlagi katere lahko B zahteva od A-ja takojšnjo zastavitev primerne stvari za jamstvo terjatve. -Na ukradeni stvari ni nastala zastavna pravica in B nima nobenega zahtevka zoper lastnika stvari.

155. Lastnik zemljišča A ima stvarno pravico zajemanja vode na B-jevem zemljišču. Ali lahko nese C-ju vodo? Tožbe.

-A Ne sme nesti vode C-ju, zato ker sme uporabljati služnost le v takšni meri, kolikor to vodo potrebuje za svoje zemljišče. Lastnik ima proti B-ju actio negatoria. PRP, 226. primer.

18. A je pregnal B-ja z njegove parcele. Kmalu zatem je prišel C in postavil ograjo okoli B-jeve parcele, pri tem pa zahteval od A-ja, da se izseli. A je uveljavljal posestno varstvo. Ali bo uspešen? Utemelji. (isti kot 48)

-A bo uspešen, ker ni relativno viciozen do C-ja ampak do B-ja -pretor nudi varstvo tudi vicioznem posestniku- ne pa relativno vicioznemu -A je bil relativno viciozen do B-ja -B ima na voljo interdikt de vi cottidiana ali rei vindication

78. A je ujel srno in jo hranil v svoji ogradi. Srna je večkrat preskočila ogrado in šla nazaj v gozd, vendar se je vedno vrnila k Aju. Nekega dne je B ujel srno in jo zaprl v ogrado, da bi jo udomačil. Pojasni vse položaje!

-A ima na srni LP, zato ker je srna postala udomačena, s tem da se je vedno vračala k njemu (animus revertendi). Ko se preneha vračati pridobi prostost. -Ko je B ujel srno je zgrešil tatvino in postal nedobroverni posestnik. -če se srna ne bi vračala bi bila predmet okupacije in B bi pridobil LP in posest

56. A je prepustil svoj osebni avtomobil na posodo za 1 mesec B-ju. Pred prenehanjem razmerja, ga je B prosil, če bi smel še do nadaljnega uporabljati njegov avtomobil. A je privolil. Kvalificirajte dogovor s stvarnopravnega aspekta. Za kaj gre?

-A je lastnik -B je imetnik -„do nadaljnjega" - prekarij (prošnja) -posodbena pogodba preneha in gre v PREKARIJ -B postane posestnik in ne imetnik- Pride do prehoda iz imetništva v posest

27. A je za dalj časa odpotoval. To je opazil prebrisani B, ki je travnik prodal Cju, zatrjujoč, da je njegov. C je travnik prekopal in zasadil vinograd. Iz poti se je vrnil A in zahteval zemljišče nazaj. Kakšne so stvarnopravne posledice? Kdo ima LP? Kakšen je položaj Cja? Kako je z LP na grozdju?

-A je lastnik -C-je dobroverni posestnik -B je nedobroverni (prodajalec) -A bo tožil C-ja z rei vindikacijo. C glede na to da je dobroverni posestnik po klasičnem pravu do litiskonstentacije ne bo rabil vrniti plodove. Po Justinianu pa plodove, ki jih je še imel. -stroški in potroški: C lahko zahteva od A-ja povrnitev nujnih in koristnih stroškov + z actio empti od B-ja zaradi pravne napake in evikcije stvari. -A zahteva z rei vindikacijo vrnitev stvari

59. A je imel lepo sliko, ki se je dopadla znancu B-ju. B je vprašal A-ja če mu sliko proda za 1000. A se je strinjal, vendar je prosil B-ja, če lahko sliko obdrži do naslednjega meseca, ker bi jo želel razstaviti na neki predstavi. Za ta čas pa je B-ju obljubil plačati ustrezno zakupnino. Opredeli stvarnopravne položaje in obligacijskopravne aspekte tega dejanskega primera.

-A je lastnik, ko se strinjal nastane prodajna pogodba, hkrati pa sta sklenila najemno pogodbo (to je zato ker mu plača zakupnino) -B je posredni posestnik in lastnik (LP preide z voljo) -A postane imetnik -LP je prešla s posestnim konstitutom - predstavlja prehod iz posesti v imetništvo -Ali LP lahko preide z voljo?

28. A je najel ladjo, da bi prepeljala njegove kamne iz kamnoloma na njegovo posestvo. Prišlo je do brodoloma in kamni so se potopili v Tibero. Lastnik je počakal do poletja, ko je nastopila huda suša in gladina reke se je tako spustila, da so lahko izvlekli kamne na suho. Ali se je na kamnih ohranila lastninska pravica? Kaj pa posest?

-A je na kamnih ohranil lastninsko pravico, ker niso bili zavrženi (kaj če bi padel v morje?) -Posesti ni ohranil, ker je na kamnih izgubil dejansko oblast. PRP, 115. primer.

80. A je na svojem vrtu opazil čebelji roj. Ometel ga je in zaprl v panj. Kako je z lastninsko pravico in kako s posestjo čebeljega roja? Utemelji.

-A je na čebelah pridobil lastninsko pravico, ki jo je pridobil z okupacijo. -Prav tako ima a na čebeljem roju posest. -Roj je A-jeva last vse do takrat, dokler ga, če zleti iz panja, vidi, in nima težav z njegovim zasledovanjem. PRP, 169. primer.

57. A je ukradel B-jeve škarje in jih prodal C-ju. C je slišal, da so škarje ukradene, zato jih je odvrgel. Te pobere D, ki tudi zve da so ukradene. Opredeli svarno-pravne položaje.

-A je nedobroverni posestnik -B-je lastnik -C-nedobroverni posestnik -D-dobroverni (kasneje zloverni)- ne more priposestvovati ker so ukradene stvari izvzete iz priposestvovanja

105. A je Bju vzel zlato kepo in izdelal kip. Čez noč pa je C ukradel ta kip in ga vzidal v svojo vilo. Kakšni so stvarnopravni položaj in zahtevki?

-A je nedobroverni predelovalec (zgrešil je tatvino)- B ima proti njemu CONDICTIO FURTIVA za vrnitev stvari ali ACTIO LEGIS AQUILIAE za protipravno poškodovanje tuje stvari -ker je šlo za nedobroverno predelavo je B še vedno lastnik -B je imel na voljo predložitveno tožbo za ločitev kipa od nepremičnine, šele nato reivincikacijo za vrnitev stvari

2. A je izgubil neko stvar in ne ve, kje je. Ali jo je zato nehal posedovati?

-A je prenehal posedovati, ker je stvar izgubil tako, da ne ve, kje je. PRP, 114. primer: -Če je A stvar izgubil tako, da je ne more najti, je prenehal posedovati. Če pa je začasno odloženo le skrbno iskanje stvari, pa A še naprej poseduje.

8. B se je polastil stvari, ki mu jo je dal A v hrambo. Ali je A stvar prenehal posedovati?

-A je stvar prenehal posedovati. -B je bil sprva le imetnik, torej je imel le dejansko oblast, posestne volje pa ne. S polastitvijo stvari pa je pridobil tudi posestno voljo in s tem ne poseduje več za B-ja, temveč zase. Pogoj pa je, da je B stvar tudi premaknil.

38. A je ukradel B-jeve škarje in jih prodal C-ju. C je slišal, da so škarje ukradene, zato jih je odvrgel. Pobral jih je D, ki je tudi izvedel, da so ukradene. Opredeli stvarnopravne položaje.

-A je tat, -B je neposedujoči lastnik, C -C je zloverni posestnik, -D je dobroverni posestnik, ker kasnejša zla vera ne škoduje. Lastnik je ves čas B, razen, če bi škarje D kot dobroverni posestnik priposestvoval, vendar pa priposestvovanje ne bo mogoče, ker so ukradene stvari izvzete iz priposestvovanja. -B ima zoper A-ja na voljo penalno tožbo a° furti, -zoper C-ja ali D-ja pa rei vindicatio: C-ja toži kot fiktivnega posestnika, ker je dolozno opustil posest stvari, D-ja pa kot trenutnega posestnika. Toži lahko enega ali drugega!

204. A je vrnil B-ju zastavljeno stvar, ker je mislil, da mu bo B dal denar. B pa je stvar vzel in jo vrgel skozi okno, kjer jo je prestregel njegov pajdaš. Ali lahko A zahteva stvar nazaj? S katero tožbo?

-A lahko zahteva stvar nazaj z actio pigneraticia contraria na podlagi zastavne pogodbe. Če mu B ugovarja, da je bila zastavljena stvar vrnjena, lahko A replicira, da je šlo za prevaro (replicatio doli) in da zastavljena stvar ni bila vrnjena, temveč odvzeta s prevaro.

175. A je kupil od Bja hišo. Čez čas se pri njem pojavi C, ki trdi, da mu je bila hiša hipotečno zastavljena. Kaj lahko stori A, da mu hiša ne bi bila odvzeta in kaj, če mu je bila odvzeta.

-A lahko zastavnemu upniku namesto prepustitve stvari ponudi izpolnitev dolžnikove obveznosti (IUS OFFERENDI) in tako reši stvar, potem lahko A zahteva od B povrnitev -če mu je stvar že odvzeta (emancipirana)- gre za pravno napako- v tem primeru A ima zoper Bja ACTIO EMPTI, zahteva povrnitev interesa, če je bil dobroveren, če je vedel da je hiša zastavljena pa ne more zahtevati ničesar.

19. A je vedno znova prehajal čez B-jev vrt. Pri tem se je izgovarjal, da se mu mudi na avtobus. Svetujte B-ju, ki ima počasi tega dovolj, kakšno pravno sredstvo ima na razpolago? Kaj pa, če je A bežal pred sosedovim psom? Ali lahko B v tem primeru kaj stori? Utemelji.

-A moti posest B-ja, pri tem ne trdi da ima pravico -B lahko zahteva od pretorja posestno varstvo- INTERDIKT UTI POSSEDETIS (motenje posesti nepremičnin) -če bi A bežal pred psom bi šlo za SKRAJNO SILO in B v tem primeru ne bi mogel storiti nič- nima na voljo nobenih pravnih sredstev.

198. A zastavi B-ju kravo. Kako je z mlekom?

-A ne more pridobivati mleka, razen če sta se z B-jem dogovorila, da lahko pridobiva plodove (pactum antichreticum). V tem primeru je moral pridobljene koristi odšteti od obresti ali pa od glavnice. -lahko se dogovorita tudi, da lahko mleko pridobiva namesto obresti. -Če je bila stvar zastavljena za brezobrestno posojilo, potem lahko A pridobiva toliko mleka, kolikor bi znašale zakonite obresti (antichresis tacita).

4. A je obdeloval svoj pašnik in kmalu zaradi velikega dela duševno zbolel. Ali je izgubil svojo posest?

-A ni izgubil posesti, ker je kot umobolni ne more izgubiti s posestno voljo (animo), prav tako pa ne more pašnika izgubiti dejansko (corpus), razen če se ga polasti kdo drug. -A ohrani posest na vseh stvareh, ki jih je posedoval, preden je zbolel.

68. A je nekega jutra na svojem vrtu opazil srno. Zaprl je vrtna vrata, skozi katera je prišla na vrt, zato da ne bi mogla pobegniti. Na vrtu jo je nameraval imeti dokler vnuka ne bi prišla iz šole. Kako je s posestjo in LP? Utemelji!

-A ni postal posestnik ker ni imel animusa (voljo imeti stvar zase) -LP tudi ni pridobil- pridobil bi jo, če bi sama imela naravo vračati se k njemu domov

52. A je imel medveda, ki ga je naučil prlesati in je z njim dobro služil. Medved je bil v kletki. Mimo je prišel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni več bilo mogoče ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, če medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vključi v svojo predstavo?

-A nima več LP na medvedu, ko dobi prostost postane predmet okupacije. -A ima zoper B-ja tožbo in factum. Če ga ujame lastnik cirkusa pridobi na njem LP z OKUPACIJO (divje živali, ki pridobijo naravno prostost so predmet okupacije)

93. A je zaradi politične nevarnosti in grožnje zakopal denar in zbežal. Čez nekaj let se vrne, a je pozabil kam je zakopal denar. Kako je z posestjo in lastnino? Ali se najditelj lahko uspešno sklicuje na najdbo zaklada, če denar najde?

-A ohrani lastninsko pravico, posest pa ohrani le dotlej, dokler se denarja ne polasti kdo drug. -Pozabljivost lastnika namreč ne vpliva na lastninsko pravico. -Najditelj se ne more sklicevati na najdbo zaklada, ker je zaklad neka stara shranitev denarja, na katero se je že pozabilo, kdo je njen lastnik, tukaj pa je lastnik znan in lahko zahteva denar nazaj z rei vindicatio. PRP, 116. primer.

3. A je pustil svojo zapestno uro v počitniški hišici na Aljaski, čez leto pa živi v Grčiji. Kako je s posestjo na uri?

-A ohrani poest na uri -pri premičninah se šteje da jih imamo v poesti dokler jih kadarkoli hočemo lahko vzamemo v posest

40. A naroči B-ju, naj mu kupi stvar. B to tudi stori. Kdaj postane A lastnik stvari?

-A postane lastnik stvari šele takrat, ko B nanj prenese lastninsko pravico z razpolagalnim pravnim poslom, npr. tradicijo. -Do takrat nima nobenega zahtevka na stvari, ampak samo obligacijskopravni zahtevek do B-ja na podlagi mandata.

157. A ima njivo, ki je peščena in slabo obrodi. Enaka situacija je s sosedoma B in C. Č pa ima na svoji zemlji potok. Ali lahko A ustanovi služnost?

-A se lahko dogovori s Č-jem, da ta na svojem zemljišču ustanovi služnost aquaeductus (z mancipacijo) ali pa služnost za dovajanje vode po jarku. T -to je mogoče le pod pogojem, da A-jevo zemljišče meji na Č-jevo. -Načelo služnosti, da se lahko ustanovi le na sosednjem zemljišču, pa ima izjemo - če ima tudi vmesno zemljišče služnost, ga potem lahko ustanovi tudi A.

126. A je kupil od B-ja sužnja Stiha, B pa mu je po pomoti izročil sužnja Dama. Ali lahko A priposestvuje Stiha?

-A sužnja Stiha ne more priposestvovati, ker kot kupec ne more priposestvovati tistega, kar ni bilo kupljeno. PRP, 158. primer.

124. A je v dobri veri kupil ukradenega sužnja, ki je kmalu pobegnil. Ali ga lahko A priposestvuje? Navedi vse pogoje za uspešno priposestvovanje.

-A sužnja ne more priposestvovati, ker so ukradene stvari izvzete iz priposestvovanja. -Pogoji za priposestvovanje so: priposestljiva stvar, posest, dobra vera, pridobitni naslov in priposestvovalni čas.

130. A-jevo ovco je ukradel B in jo ostrigel. Ali B lahko volno priposestvuje? Iz ukradene volne je B napravil oblačilo. Ali obleka postane B-jeva?

-A volne ne more priposestvovati, ker je tat (zloverni posestnik). -Tudi obleka ne postane A-jeva, ker je v tem primeru bolj pravilno gledati snov, ki pa je ukradena, zato se tudi obleka obravnava kot ukradena. PRP, 179. primer.

195. A zastavi stvar B-ju, ta stvar pa je začasno pri C ju. S katero tožbo jo bo lahko B zahteval od C-ja?

-ACTIO HIPOTECARIA IN REM (zahteva stvar od vsakokratnega posestnika) S tožbo actio hypothecaria in rem po Justinijanovem pravu, po pretorskem se imenuje actio Serviana, ker z njo zahtevamo stvar od vsakokratnega posestnika.

118. B hoče kupiti od A-ja dirkalnega konja, vendar je zaradi nizke cene prepričan, da je konj ukraden. Ali bo lahko B konja priposestvoval?

-B bo konja lahko priposestvoval (če je A lastnik) saj več velja dejansko stanje kot pa njegovo subjektivno prepričanje. -V primeru, da je konj res ukraden, pa ga ne bo mogel priposestvovati, saj so ukradene stvari izvzete iz priposestvovanja. PRP, 152. primer.

139. B je s silo odvzel stvar lastniku A-ju, B-ju pa jo je s silo odvzel C. Ali bo B uspešno naperil interdikt zoper C-ja? Kakšno pravno sredstvo ima na voljo lastnik A, da bo prišel nazaj do svoje stvari? Proti komu ga lahko naperi?

-B bo uspel z interdiktom zoper C-ja, ker je C v odnosu do njega relativno viciozen. - Uporabi lahko INTERDIKT UTRUBI, ker gre za premično stvar. Dokazati mora, da je stvar posedoval večji del preteklega leta. -A lahko zahteva stvar nazaj z REI VINDICATIO, ki jo lahko naperi proti trenutnemu posestniku C-ju.

203. A je zastavil svoje stvari B-ju in C-ju v celoti, ampak zastavljene stvari imata D in E. S kakšno tožbo bosta B in C zahtevala prepustitev posesti? Kaj, če pride do spora med njima samima?

-B in C bosta lahko zahtevala s hipotekarno tožbo (actio hypothecaria in rem) stvari v celoti. -Če pride do spora med njima, potem je boljši položaj posestnika, ki lahko zoper drugega uporabi ugovor »če ni bilo dogovorjeno, da je ta stvar zastavljena tudi meni«. -Če pa bi bila stvar zastavljena po deležih, bi vsakemu izmed njiju pripadla analogna tožba, s katero bi posamezni zastavni upnik zahteval posest na polovici zastavljenih stvari.

115. A izroči Bju Cjevo stvar, misleč da je njegova. Kakšen je položaj Bja? Ali bo A, ko bo ugotovil svojo zmoto lahko zahteval stvar nazaj od Bja? Kaj lahko stori C? Ali bo lahko B stvar priposestvoval?

-B je dobroverni posestnik -A ne boo mogel zahtevati stvari od Bja, ker ima B proti njemu ugovor da mu je bila stvar prodana in izročena -C lahko zahteva od Bja stvar nazaj z REIVINDIKACIJO -B stvari ne bo mogel priposestvovati, ker gre za ukradeno stvar, ko je A izvedel za svojo zmoto, če mu je C za to povedal pa je postal B tudi nedobroveren

49. A je ukradel srebrno vazo B-ju in jo nato prodal in izročil C-ju. C-ja je njegov znanec D obvestil, da je bila vaza najbrž ukradena, zato jo je C hitro prodal E-ju, da nebi imel kakšnih neprijetnosti. E-ju vaza še ni bila izročena, ko jo je C izgubil in jo našel F. Kako je s stvarnopravnimi položaji na omenjeni vazi? (kdo je njen lastnik, kdo posestnik in kako je z zastavno pravico). Utemelji!

-B je lastnik prstana (ima do F-ja rei vindikacijo) -A je nedobroverni posestnik -C je najprej dobroverni, nato nedobroverni posestnik -E-ju ni bila izročena -F postane dobroverni posestnik (ne more stvar priposestvovati, ker gre za ukradeno stvar) Zastavna pravica: obstaja na LP, in se prenaša skupaj z LP

58. A si je izposodil od B-ja čudovito zlato ročno uro znamke P.P. za svoj maturantski ples. Dogovorjena sta vila, da mu jo vrne naslednji dan. Na plesu so vsi mislili, da je ura A-jeva. Dalj jo je A gledal, bolj se mu je dopadla. Zato se je odločil, da ure B-ju ne bo vrnil, temveč mu je povedal, da so ga na poti domov napadli razbojniki in mu uro vzeli. Opredeli stvanropravne položaje na uri. Kaj če bi uro A prodal in izročil C-ju, zatrjajoč da je njegova? Utemleji

-B je lastnik ure (ko izposodi postane posredni posestnik) -A je imetnik (ko se odloči da ne bo vrnil postane zloverni posestnik- konvertira -C-ko kupi postane dobroverni posestnik, ure C ne more priposestvovati, ker je ukradena -B-lahko zahteva uro z rei vindikacijo

96. Lastnik zemljišča A v svojo stavbo vgradi tuje gradivo. Komentiraj, kakšne tožbe ima lastnik vzidanega gradiva B?

-B lahko zahteva dvojno vrednost gradiva z actio de tigno iuncto, ne more pa zahtevati vrnitve gradiva, vse dokler stavba stoji. -Če je bil A dobroveren, potem po plačilu dvojne vrednosti postane lastnik gradiva, -če pa ni bil dobroveren, lahko B v primeru, da pride do zrušenja stavbe, zahteva gradivo nazaj z rei vindikacijo in toži s predložitveno tožbo (actio ad exhibendum). PRP, 183. primer.

174. A je B-ju hipotečno zastavil kmetijsko zemljišče. Po zastavitvi ga je začel intenzivno obdelovati. Posadil je trto in zgradil klet, v kateri je imel sode, stiskalnico in traktor s škropilnico. Čez čas je B zahteval prepustitev zastavljene stvari. S čim lahko to stori? Kaj bo lahko zahteval od B-ja?

-B lahko zahteva prepustitev hipotečno zastavljene stvari v posest s stvarnopravno tožbo actio Serviana (po Justinijanovem pravu actio hypothecaria in rem). -pri kmetijskem zemljiscu so predmet zastavne pravice plodovi zemljisca in orodje To mislim da ni prav: -Od B-ja bo lahko zahteval prepustitev zemljišča z vsem, kar je z zemljiščem trajno spojeno (po načelu superficies solo cedit). -Ne bo pa mogel zahtevati premičnih stvari, kot so sodi, stiskalnica in traktor, ker te niso bile predmet hipotečne pogodbe (samo zemljišče). (primer je podoben primeru 260 v knjigi primerov na strani 103).

201. A je zastavil svojo hišo B-ju. Med trajanjem zastavne pravice hiša pogori in A proda zemljišče C-ju, C pa tam zgradi novo hišo. Kaj je z zastavno pravico? Svetuj B-ju.

-B lahko zahteva prepustitev zemljišča s hišo od C-ja v posest, ker je predmet zastavne pravice zemljišče z vsem, kar je z njim trajno spojeno, torej tudi hiša. -C pa lahko posestvo zadrži, dokler mu B ne vrne toliko, kolikor je zaradi nove hiše posestvo več vredno, do višine C-jevih stroškov.

171. A je volil B-ju sadovnjak na svojem zemljišču. B sadja ni maral, zato je zemljišče prekopal in nasadil vinograd. Ali je ravnal prav? Ali bi lahko obral sadje in ga prodal na trgu? Ali sme oddati zemljišče v zakup C-ju, ki ima tovarno sadnih sokov? Utemelji!

-B ne bi smel v nobenem primeru spremeniti namembnosti zemljišča. Če mu je A volil na sadovnjaku užitek, potem lahko sadje prodaja ali pa da izvrševanje užitka v zakup. Če pa mu je volil rabo, potem pa lahko sadovnjak uporablja samo za osebno rabo ter pridobivati samo toliko plodov, kolikor jih je potrebuje za vsakdanjo rabo.

129. A je ukradel ovco in jo prodal B-ju, ki je postal dobroverni posestnik. Pozneje je B izvedel, da prodajalec ni bil lastnik. Ali bo B lahko priposestvoval ovco? Kako je z mladiči in volno?

-B ne bo mogel priposestvovati ovce, ker ukradenih stvari ni mogoče priposestvovati. -Na mladičih in volni pa bo pridobil lastninsko pravico s separacijo (ločitvijo)- to zato, ker s separacijo pridobi LP: lastnik, dobroverni posestnik in emfitevta

51. A izroči B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicio. Ali B lahko postane lastnik?

-B ne postane lastnik (ampak samo bonitarni lastnik), lahko pa po poteku priposestvovalne dobe (1 leto oz. 3 po Justinianu)

72. A-jevo zemljišče meji na B-jevo zemljišče in oba sta lastnika vsak svojega zemljišča. A ima na svojem zemljišču kamnolom in drobci kamenja letijo na B-jevo zemljišče. Katero tožbo ima B? Ali jo bo sploh lahko naperil zoper A-ja?

-B ni dolžan trpeti prekomernih posledic izvrševanja lastninske pravice na sosednjem zemljišču. -Zoper imisije s sosednjega zemljišča se lahko brani z interdiktom uti possidetis ali pa zoper soseda, ki trdi, da ima služnost, sproži negatorno tožbo. -imisije: so moteče posledice izvrševanja LP na nepremičnini, ki so presegale običajno mero: para, dim, svetloba

61. B je pustil čez noč svoj voz na polju, ker se mu ga ni dalo odpeljati v lopo. Kako je s posestjo na vozu? Ali je B ohranil posest ali jo je izgubil?

-B ohrani posest -na premičninah štejemo da imamo posest vse dokler, če hočemo lahko stvar vzamemo v posest (če bi se je polastil kdo drugi)

7. A je pregovoril B-jeve sužnje, da opuste posest na B-jevi stvari. Ali je B izgubil posest?

-B poseduje še naprej, ker posest ohranja z voljo (animo). Izgubil bi jo le v primeru, če bi se stvari polastil nekdo drug. -V takem primeru jo je izgubil brez svoje vednosti. B-ju zoper A-ja pripada a° doli, če mu je zaradi tega nastala škoda. PRP, 120., 135. primer.

5. A je izročil Bju Cjevo stvar misleč, da je njegova. Kakšen je pravni položaj Bja?

-B postane dobroverni posestnik, če stvar ni ukradena jo lahko priposestvuje (1 leto oz. 3 leta), če so izpolnjeni tudi ostali pogoji za priposestvovanje -Lastnik lahko zahteva stvar nazaj z REI VINDIKACIJO

26. A je ukradel B-jeve škarje za obrezovanje trte z Bjevega dvorišča, ko le tega ni bilo doma. Nekaj časa jih je sam uporabljal potem pa jih je prodal in izročil Cju, ki je prebival v bližini Bja. Ko je to prišlo na ušesa Dju, je poiskal Cja in mu dejal, da ga bo B najverjetneje pozval naj mu izroči njegove škarje. Ker se C ni želel pravdati je škarje odvrgel v najbljižji grm, kjer jih je odkril E. Kako je z LP? Opredeli položaj A;B;C in E. Kdo bo kaj zahteval od koga?

-B: lastnik -A: tat, nedobroverni posestnik -C: dobroverni posestnik (kasneje zloverni + fiktivni posestnik) -E: dobroverni posestnik -B lahko z REI VINDIKACIJO zahteva od E-ja vrnitev stvari; lahko tudi od C-ja, ker je fiktivni posestnik (pred litiskonstentacijo dolozno opusti posest na stvari). -C lahko od A-ja zahteva z ACTIO EMPTI vrnitev kupnine (za primer evikcije- pravna napaka) -LP ostane B-jeva (C ni mogel priposestovati, ker gre za ukradeno stvar)

138. B je prodal neko res mancipi A-ju in mu jo tudi izročil. Kasneje je A prodal in mancipiral stvar C-ju. Potem pa je civilni lastnik B C-ja tožil z rei vindicatio, da mu stvar vrne, in tudi zmagal. Ali bo lahko C zahteval od A-ja odškodnino za evikcijo? Katero pravno sredstvo je na voljo?

-C bo lahko zahteval odškodnino z actio auctoritatis, ki se glasi na dvojno vrednost kupnine. -A pa bo lahko tožil B-ja z actio doli, ki se glasi na interes. Tožba temelji na nepoštenem ravnanju odsvojitelja, ki je zahteval nazaj stvar, ki jo je že prodal in izročil. -Praviloma B ne bi smel zmagati, ker lahko ugovor prodane in izročene stvari proti lastniku uveljavlja tudi pravni naslednik dejanskega pridobitelja, to je C.

50. A je neposestno zastavil svoj zlati prstan z vgrajenim draguljem B-ju v zavarovanje njegove terjatve. Zatem ga je A prepustil zlataju C, da bi ga ta očistil. C je prstan čistil kar na obrežju reke tibere. Prestrašil se je ose, ki je priletela mimo, pri tem pa mu je prstan padel v vodo. Čez čas je prstan, ki ga je naplavilo na obrežje, našel mimoidoči D in si ga vzel za svojega. Kako je s stvarnopravnimi položaji na prstanu? Morebitni drugi zahtevki. Utemelji.

-C je imetnik -A-lastnik in posredni posestnik (ko C izgubi imetništvo tudi A ni več posredni posestnik) -D-dobroverni posestnik- priposestvovanje domnevno zavržene stvari -zstavna pravica ostane, saj obstaja na LP (LP ni ugasnila, stvar ne postane res nullius ko pade v reko) -B- ima ACTIO HIPOTECARIA IN REM -A-ima ACTIO LOCATI na interes

193. Dolžnik A je ročno zastavljeno stvar upniku B-ju ukradel in prodal C-ju. Ali C lahko stvar priposestvuje?

-C ne more priposestvovati stvari, ker se šteje za ukradeno. -ZU lahko terja z actio pigneraticia in rem (ali pa actio hipotecaria in rem?)

41. A kupi od 12-letnika osla, misleč, da je star najmanj 15 let. A ga odpelje na svojo posest in sam odpotuje ter se vrne čez 14 mesecev. Ko se vrne, varuh 12-letnika zahteva, da mu vrne osla. Za kaj gre? Kako je z lastninsko pravico in posestjo?

-Gre za dejansko zmoto. -Po klasičnem pravu lahko A pridobi lastninsko pravico na oslu, če ga priposestvuje. -Po Justinijanovem pravu pa A ne postane lastnik, zato bo 12-letnik moral vrniti kupnino, kupec pa osla. -Posest na oslu ima še vedno 12-letnik, ker posesti ne more odsvojiti brez varuhove avtorizacije. PRP, 110. primer. (kako a prej smo rekli da nedorasli lahko izgubi posest)

46. Lastnik A shrani pri B-ju svojo stvar, nakar mu isto stvar proda. Kako je s posestjo? Kako je z lastninsko pravico pred in po sklenitvi kupne pogodbe?

-Gre za izročitev na kratko roko (brevi manu traditio)- iz imetništva v posest -Posest ima pred sklenitvijo kupne in prodajne pogodbe A, saj je B le detentor stvari in nima posestne volje, ima le dejansko oblast nad stvarjo. -Po sklenitvi kupne in prodajne pogodbe pridobi B še posestno voljo in postane posestnik B. -Lastninsko pravico ima B.

13. B je večkrat hodil preko A-jevega vrta na avtobusno postajo. Ko mu je A rekel, naj ne hodi več, je B odvrnil, da je to zadnjič, ker se je zbudil pozno in bi v nasprotnem primeru zamudil. A čez nekaj časa spet zaloti B-ja, ko teče preko njegovega vrta. Kaj lahko stori A? Kaj pa, če je B-ja lovil sosedov pes?

-Gre za motenje posesti -A zoper B-ja naperi interdikt uti possidetis, s katerim bo pretor zapovedal prenehanje motečega stanja. (B lahko zahteva tudi varščino cautio de ampilus non turbando- da se motenje posesti ne bi več ponavljalo) -Če je B-ja lovil sosedov pes, A ne bo mogel zoper njega naperiti ničesar, ker gre v tem primeru za skrajno silo.

163. Sempronij je Ticiju prepustil v užitek določen denarni znesek. Naslednji dan so mu ga ukradli. Opredeli razmerje. Kdo trpi škodo? Utemelji morebitne tožbe.

-Gre za nepravi užitek, ker je predmet užitka potrošna stvar. -Na užitkarja v tem primeru preide tudi lastninska pravica, zato on trpi nevarnost naključnega uničenja. -Če se je užitkar zavezal lastniku z varščino, da mu bo vrnil enak znesek, jo je lahko bivši lastnik zahteval s stipulacijsko tožbo (actio certae creditae pecuniae), sicer pa z obogatitveno tožbo (kondikcijo).

199. A zastavi B-ju gozd. A v gozdu poseka drevesa in naredi deske. Za kakšno zastavno pravico gre? Kaj je predmet zastavne pravice? Kako opredelimo A-jevo ravnanje? Ali so deske zastavljene?

-Gre za pogodbeno zastavo (hipoteko). Predmet zastavne pravice je zemljišče z gozdom. A-jevo ravnanje opredelimo kot predelavo, saj je spremenil stvari tako, da jih ni mogoče povrniti v prvotno obliko. Deske niso zastavljene, ker drevesa niso plodovi zemljišča.

146. A in B sta se dogovorila, da A ne bo gradil preko določene višine ter s tem omogočil boljši pogled na dolino z B-jevega zemljišča. Med A-jevim in B-jevim zemljiščem, glede katerega sta se dogovorila, pa je bilo še eno A-jevo zemljišče in sicer travnik. Čez čas A travnik proda C- ju. Kako je sedaj z B-jevo pravico? Ali lahko C na travniku zgradi stolpnico? Ali sme A graditi na svojem zemljišču? Za kaj sploh gre? Upoštevaj različne možnosti!

-Gre za ustanovitev zemljiške služnosti: A je na svojem zemljišču ustanovil služnost servitus altius non tollendi. - pri tej služnosti obstaja izjema glede pravila, da je lahko služnost ustanovljena samo v korist sosednjega zemljišča, -B ohrani pravico tudi, ko kupi vmesno zemljišče C. -Ker C-jevo zemljišče ni obremenjeno s služnostjo, lahko C zgradi stolpnico. -Ko se to zgodi, preneha tudi B-jeva pravica na A-jevem zemljišču, ker mora služnost koristiti gospodujočemu zemljišču, tukaj pa B-ju nič ne koristi, če A na svojem ne gradi, ker mu je razgled zakril že C.

185. A je hipotečno zastavil vazo trem upnikom. Najprej B-ju za svoj dolg v višini 100, nato C- ju za Ticijev dolg v višini 120 in kot tretjemu še D-ju za svoj dolg v višini 40. D se je z B-jem dogovoril, da mu bo plačal njegovo terjatev ter da bo potem on vazo prodal. Ali bo uspel? Če, zakaj? Kakšna bodo poplačila posameznik upnikov, če bo za vazo iztržil 240? Pojasni!

-IUS OFFERENDI ET SUKCEDENDI- D bo uspel, ker ima pri večkratni zastavitvi zastavni upnik, ki mu je bila stvar kasneje zastavljena, pravico, da prvemu upniko ponudi plačilo njegove terjatve in tako stopi na njegovo mesto (ius offerendi et succedendi - pravica ponudenja in nasledovanja). -D iz svojega zepa poplaca B-ja (v vrednosti 100), potem sebi 40, nato C-ju 100. -Potem ko vazo proda, se najprej poplača iz tega dolg prvega upnika (torej 100), nato drugega (C- jev dolg je poplačan v celoti) in šele potem pride spet na vrsto D, katerega dolg je poplačan le delno (20 od 40), ostanek pa mora terjati od A-ja.

6. Nedorasli je izgubil posest stvari. Ali jo je v resnici nehal posedovati ali ne?

-Ja, ker lahko nedorasli brez varuhove avtorizacije izgubi samo tisto, kar je dejansko (corpore).

54. A jev prstan je padel iz ladje v morje na taki globini, da ga ni bilo mogoče dobiti nazaj. Požrla ga je riba in ribič jo je ujel ter našel prstan. Ali je ta prstan lahko predmet okupacije?

-Ja, stvar postane res nullius, ko ni več dosegljiva v človeški oblasti - izgubi atribut stvari in s tem tudi preneha LP -če kasneje ponovno postane dostopna človekovi oblasti, LP na njej ne oživi

107. A je zmlel B-jevo žito in moko porabil za pecivo. Za kaj gre? Kdo je lastnik peciva? Opredeli razmerje med A in B?

-Predelava- predelovalec vzame tujo snov in naredi novo- mora pa biti v dobri veri -vprašamo se ali je možno povrniti v prvotno obliko- NE -če je predelal v dobri veri: lastnik postane predelovalec (A), B lahko zahteva obogatitev s CONDICTIO SINE CAUSA -če gre za nedobroverno predelavo: lastnik je lastnik snovi (B), lahko zahteva stvar od A-ja s CONDICTIO FURTIVA ali za poškodovanje tuje stvari ACTIO LEGIS ACQUILIA

79. A je imel medveda, ki ga je naučil plesati in je z njim dobro služil. Medved je bil v kletki. Mimo je prišel B, ki se mu je medved zasmilil in ga je izpustil v gozd, da ga ni bilo moč ujeti. Kaj sledi? Kaj pa, če medveda kasneje ujame lastnik cirkusa in ga vključi v svojo predstavo?

-Ker je medved pridobil svojo naravno prostost, je A na njem izgubil posest in lastninsko pravico. - A ima proti B-ju tožbo in factum. -Če medveda kasneje ujame lastnik cirkusa, pridobi na njem lastninsko pravico z okupacijo, ker so divje živali, ki imajo svojo naravno prostost, lahko predmet okupacije. PRP: 79. primer.

39. A je v ogradi pasel ovce. Oven je preskočil ograjo in zbežal v B-jev gozd. B ga je našel in obdržal. Za kaj gre? Kako je z lastninsko pravico in posestjo? Kaj se zgodi, če oven pri B-ju povzroči škodo?

-Ker je oven domača žival, ima A na njem še vedno lastninsko pravico. -Posest na ovnu pa ima B, vendar je zloverni posestnik, ker je zagrešil tatvino. -A ima zoper njega na voljo tožbo iz tatvine a° furti in condictio furtiva, rei vincicatio -Če je oven pri B-ju povzročil škodo, je imel B na voljo a° de pauperie le, če je bil oven razdražen. PRP, 169. primer.

156. Lastnik kamnoloma je dovolil A-ju, da sme tam kopati kamenje. Potem, ko je A imel s pripravami veliko stroškov, mu lastnik prepove pridobivanje kamenja. Kaj lahko stori A?

-Ker med lastnikom kamnoloma in A-jem ni nastalo nobeno pravno razmerje, ga lahko A toži z actio doli (uporabi se subsidiarno, če ni na voljo nobene druge tožbe), ki se glasi na interes. -Posledica te tožbe je tudi infamija.

108. A je B-ju prodal sužnja in ga odsvojil z mancipacijo, pri kateri ni bilo zadostnega števila prič. Pojasni, kako je z lastninsko pravico. Kakšno pravno varstvo ima B?

-Ker ni bil izpolnjen eden od formalnih pogojev za mancipacijo, je le-ta ostala brez pravnih učinkov. -Lastninska pravica na sužnju se tako ni prenesla in A je ostal civilni lastnik, -B pa je imel stvar v bonitarni lastnini, dokler ni potekel priposestvovalni čas. -B ima na voljo: -ugovor prodane in izročene stvari (exceptio rei venditae et traditae) in exceptio doli- zoper A-ja -publicijansko tožbo- zoper A-ja in III osebo, ki so mu odvzeli stvar (temelji na fikciji da je priposestvovalni čas že potekel)

63. A je prodal istega konja B-ju, zatem C-ju in nato D-ju. Posamezni izmed kupcev niso vedeli, da je bil konj prodan večkrat. Zatem je A konja izročil C-ju. Kako je z LP na konju? Kdo je na slabšem? Utemelji.

-LP preide na C-ja, ki mu je bil konj tudi izročen -B,D- z ACTIO EMPTI lahko tožita na interes

116. A je kupil stvar od lastnika B-ja v prepričanju, da je B nelastnik. Ali bo smel priposestvovati ali ne?

-Lahko bo priposestvoval, ker je tukaj dejansko stanje pomembnejše kot pa subjektivno prepričanje. -A postane lastnik, čeprav misli, da stvari ni kupil od lastnika, če mu je stvar v resnici izročil lastnik, ker dejanska zmota ne škoduje. PRP, 152. primer.

75. V gozdu postavim past in vanjo se ujame jelen. A-ju se smili, zato ga izpusti iz kletke. B ga v gozdu ustreli. Kdo je lastnik jelena? Morebitne tožbe.

-Lastnik jelena bi A postal le, če bi ga dobil v oblast (če se tako ujel da se ne more sama osvoboditi) (ne pa če ga samo rani, ker se lahko marsikaj zgodi, da ne dobi v posest) -Ko ga je A izpustil iz kletke, je jelen dobil svojo naravno prostost, zato ga je B lahko okupiral. -Če je bil jelen tako ujet, da se ni mogel rešiti sam, ima A na voljo tožbo in factum. PRP, 79. primer. -lastnik jelena je B (jaz bi tu rekla, da A ni postal lastnik, ker ga ni dobil v oblast, s tem da ga rani še ne dobi posesti). Ko ga A izpusti, pridobi naravno prostost in je lahko predmet okupacije s strani B-ja.

32. A je pasel ovce. Prišli so volkovi in mu jih odnesli. B je imel posebno trenirane pastirske pse in je volkove zasledoval ter jim meso tudi odvzel. Kdo je lastnik tega mesa? Ali je to meso lahko predmet okupacije?

-Lastnik mesa je še vedno A, ker na ta način odvzeta stvar ostane lastnikova tako dolgo časa, dokler jo je mogoče dobiti nazaj (v tem primeru gre le za subjektivno nezmožnost A-ja, da pridobi ovce nazaj, objektivno pa je to še mogoče.) Meso ne more biti predmet okupacije, ker ne gre niti za zavrženo stvar niti ovce kot domače živali niso pridobile svoje naravne prostosti. -Če si je B meso prilastil, ga lahko A toži s tožbo iz tatvine (a° furti in condictio furtiva). A lahko B-ja toži tudi s predložitveno tožbo a° ad exibendum, in ko B meso predloži, še z rei vindicatio. PRP, 171. primer.

48. Sin pod očetovo oblastjo je kupil zlato ogrlico. Kako je s posestjo in kako z lastninsko pravico? Upoštevaj različne možnosti.

-Lastninsko pravico in posest ima oče- sin pod oblastjo poseduje za očeta in tudi pridobiva za očeta -sin je le detentor (imetnik). To velja tudi v primeru, če ima sin pekulij. -Če pa je sin kupil ogrlico kot vojak ali uradnik, pa postane ogrlica sinova last, oče ima na njej le užitek.

37. A je prejel v darilo čudovito vazo in jo je skrival po več mestih. Enkrat je ni več mogel najti kljub temeljitemu iskanju. Kako je s posestjo in lastninsko pravico?

-Lastninsko pravico je A ohranil, ker stvari ni imel namen zavreči, uničiti ali kaj podobnega. -Glede posesti: rimski klasiki so bili mnenja da šibkost spomina ne vpliva na posest, če je le začasno odloženo skrbno iskanje stvari. Če se je polastil nekdo drugi A izgubi posest ne pa LP. -Glede posesti pa po eni strani ne poseduje več, ker je izgubil dejansko oblast nad stvarjo, saj gre za premičnino, kjer ohranjamo posest tako dolgo, dokler jo lahko kadarkoli hočemo vzamemo v naravno posest, po drugi strani pa A posesti ni izgubil, ker šibkost spomina ne škoduje posesti, če je le začasno odloženo skrbno iskanje stvari. PRP, 115. in 116. primer.

35. A je postavil na B-jevem zemljišču montažno hišico. Kako je z lastninsko pravico na njej?

-Lastninsko pravico na montažni hišici ima še vedno A, saj je hišica premična stvar, zato ni trajno spojena z zemljiščem, ampak jo je mogoče odstraniti in prenesti drugam. PRP, 181. primer.

47. A je ukradel B-ju vola in ga prodal C-ju. B je kmalu izvedel za to in od C-ja vzel vola v zakup. Kako je s posestjo in kako z lastnino?

-Lastninsko pravico na volu ima ves čas B. -Ko C kupi vola, ga dobi v posest in posest ohrani tudi, ko da vola B-ju v zakup, ker je kot zakupnik samo detentor (nima posestne volje).

33. A je postavil hišo na B-jevem zemljišču. Kako je z lastninsko pravico hiše?

-Lastninsko pravico po načelu Superficies solo cedit pridobi B. PRP, 182. primer.

31. A je neko svojo res mancipi prodal in jo samo izročil B-ju. Ta jo je nato posodil C-ju. Po C- jevi smrti jo je C-jev dedič F, ki jo je smatral za C-jevo stvar, prodal D-ju, ki jo je dobil v dobri veri in s tem postal bonae fidei possessor. Kaj se zgodi? Kdo je lastnik?

-Med A in B je nastala kupna in prodajna pogodba, -B postane bonitarni lastnik (ker je res mancipi bila izročena s tradicijo) -Civilni lastnik je še vedno A. -B je moral lastninsko pravico šele pridobiti s priposestvovanjem. Priposestvovanje se nadaljuje tudi, dokler je stvar pri C-ju, ker se šteje, da je C samo detentor, posest pa ima še vedno B. Če je v tem času priposestvovalni čas pretekel, je B postal tudi civilni lastnik. Če priposestvovalni čas ni pretekel, se je priposestvovanje prekinilo, ko je stvar začel posedovati D kot dobroverni posestnik. -B lahko zahteva stvar od D-ja z lastninsko tožbo, če je že postal lastnik, -če B ni postal še lastnik lahko naperi publicijansko tožbo, v kateri bo zmagal B, ker je stvar pridobil od lastnika, D pa jo je pridobil od nelastnika.

142. Ticij izroči Mevijevega sužnja A-ju. Ko Mevij toži A-ja na vrnitev, da A sužnja C-ju, ki pa ga ubije. Proti komu lahko naperi Mevij vindikacijsko tožbo? Utemelji!

-Mevij lahko naperi rei vindicatio zoper A-ja, ker je fiktivni posestnik, saj je dolozno opustil posest na sužnju in tako lastniku Meviju preprečil njegovo zasledovanje (šteje se, da tak posestnik stvar še vedno poseduje). -Mevij bo od A-ja zahteval plačilo vrednosti sužnja. PRP, 203. primer.

9. Lastnik da svojo stvar v zakup. Kdo je posestnik? Utemelji.

-Posestnik je še vedno lastnik, -zakupnik je samo imetnik stvari, ker ima dejansko oblast nad stvarjo brez posestne volje. -Lastnik stvar poseduje posredno, ker ima še vedno posestno voljo, dejansko oblast pa zanj izvršuje zakupnik (nastane posredno posestno posredovalno razmerje)

106. A predela B-jevo stvar. Katere tožbe ima na voljo B? Upoštevaj različne možnosti.

-NEDOBROVERNA PREDELAVA: če je bil A zloveren, je zagrešil delikt tatvine in B ga lahko toži s condictio furtiva, ali protipravno poškodovanje tuje stvari; v tem primeru je na voljo tožba a° legis Aquiliae. -DOBROVERNA PREDELAVA: če je bil A dobroveren, je po Justinijanovem pravu postal lastnik A, če je bila stvar spremenjena do te mere, da je ni bilo mogoče povrniti v prvotno obliko, v nasprotnem primeru pa je postal lastnik B. Če A ni postal lastnik, je imel nasproti B-ju obligacijskopravni zahtevek, s katerim bo od B-ja zahteval povrnitev vrednosti vloženega dela. Če je A postal lastnik, je lahko B od njega z obligacijskopravnim zahtevkom zahteval povrnitev vrednosti predelane stvari. V obeh primerih je prišla v poštev tožba CONDICTIO SINE CAUSA

159. A je prosil B-ja naj mu dovoli voziti preko njegovega dvorišča. Za to mu je bil pripravljen plačati določen znesek. Kaj bo nastalo, če B privoli?

-Nastala bo zemljiška služnost- služnost vožnje (večina služnosti je odplačna) -Bil pi prekarij- če je neodplačno. -Ne gre za obligacijsko razmerje- ker je v korist osebe

188. A zastavi traktor B-ju, a ga še potrebuje za delo na njivi, zato ji ostane v posesti. Še pred dokončanim delom ga proda C-ju. Razmerje. Kaj lahko naredi B?

-Nastala je hipotečna pogodba, tudi kupna in prodajna pogodba je veljavna, kupec lahko uveljavlja pravno napako, če za zastavno pravico ni vedel (actio empti). -B lahko zahteva traktor od trenutnega posestnika z actio hypothecaria in rem. Poleg tega lahko toži A-ja zaradi tatvine. PRP, 271. Primer.

14. Lastnik zemljišča A je s silo pregnal posestnika B-ja. Ali je zemljišče prišlo pod A-jevo oblast?

-Ne šteje se, da je zemljišče prišlo pod A-jevo oblast, ker bo moral na temelju interdikta unde vi posest vrniti. PRP, 147. primer. -Zemljišče ni prišlo pod A-jevo oblast, ker bo pretor nudil B-ju posestno varstvo z interdiktom de vi in A bo ponovno izgubil posest. Ne šteje se, da je pridobil posest tisti, ki jo je pridobil tako, da je ne more obdržati. (zakaj potem pravimo da varuje trenutnega posestnik?)

131. Stvar je bila ukradena shranjevalcu, nato pa mu je bila vrnjena. Ali jo je mogoče priposestvovati?

-Ne, ker ukradenih stvari ni mogoče priposestvovati, dokler se ne vrnejo v posest lastnika. PRP, 144. primer.

20. A in B sta solastnika sužnja. A ga z manumisijo osvobodi. Kakšne posledice ima ta pravni posel?

-Po Justinijanovem pravu je suženj postal svoboden, A pa je moral B-ju plačati vrednost njegovega deleža. -V civilnem pravu- suženj prost, drugi ima actio familiae erciscundae -V klasičnem pravu- suženj ne postane prost, delež je pripadel B-ju

136. Dva nelastnika kupita isto stvar. Kdo ima prednost? Tožbe.

-Prednost ima tisti, ki je stvar kupil od lastnika. -Če sta jo oba kupila od istega nelastnika, ima prednost tisti, kateremu je bila stvar prvemu izročena, če je bil odsvojitelj v obeh primerih isti. -Če sta jo pridobila od različnih nelastnikov, je imel prednost posestnik. Na voljo imata publicijansko tožbo.

11. A je pregnal B-ja z zemljišča. Čez nekaj časa je B pregnal A-ja. Komu bo nudil pretor po klasičnem pravu posestno varstvo?

-Pretor bo posestno varstvo nudil B-ju, ker je A do njega relativno viciozen. B bo imel na voljo interdikt de vi cottidiana, če je bil pregnan z navadno silo, če pa je bil pregnan z orožjem, pa interdikt de vi armata. B bo lahko interdikt de vi cottidiana naperil le, če od trenutka nasilnega pregona ni minilo več kot eno leto in če on sam nasproti A-ju ni bil relativno viciozen.

15. Rimljan A je pregnal B-ja z njegove parcele in se tam naselil. Čez nekaj časa je prišel C, ki je bil večji in močnejši kot A in pregnal A-ja z B-jeve parcele. A je zahteval posestno varstvo. Komu bo državni organ zagotovil posestno varstvo in s katerim pravnim sredstvom? Utemelji.

-Pretor bo tako posestno varstvo zagotovil A-ju, ker je bil C nasproti njemu relativno viciozen. -A ima na voljo INTERDIKT DE VI COTTIDIANA- če ga je C pregnal z navadno silo (pod pogojem da od pregona ni minilo več kot eno leto), ali INTERDIKT DE VI ARMATA, če ga je pregnal z orožjem (velja brezpogojno) -To, da je A relativno viciozen v odnosu do lastnika B-ja, ne vpliva na izid posestnega spora, ker se ne ugotavlja lastninska pravica, ampak samo posest. -B lahko zahteva zemljišče nazaj z REI VINDICATIO (kaj pa interdikt de vi cottidiana?)

97. Nekdo vgradi v svojo hišo tuj hram. Kaj se zgodi?

-Pride do spojitve med premičnino in nepremičnino. Tram postane sestavni del nepremičnine in lastnik ga ne more terjati nazaj. -Če je bil graditelj dobroveren, postane lastnik tramu, vendar šele takrat, ko lastniku plača njegovo dvojno vrednost. -Nedobroverni graditelj kljub plačilu dvojne vrednosti ne pridobi lastninske pravice na tramu, vendar ga lastnik ne sme zahtevati od njega, dokler je zgradba stala. -Če je zgradba iz določenega razloga porušena, lahko lastnik zahteva material nazaj s predložitveno (actio ad exhibendum) in potem z lastninsko tožbo (rei vindicatio). PRP, 183. primer.

42. A proda B-ju zemljišče, pred vrati mu izroči ključe, B odklene vrata in vstopi na zemljišče. Kako imenujemo to pridobitev posesti? Kdaj jo je B pridobil? In kdaj je pridobil lastninsko pravico na zemljišču?

-Pridobitev posesti se imenuje izročitev na dolgo roko (longa manu traditio). (zakaj? Meni se zdi kot tradicija) -B je posest pridobil, ko mu je A izročil ključe pred zemljiščem. -Istočasno je pridobil tudi lastninsko pravico. PRP, 75. primer.

81. A-jev prstan je padel z ladje v morje na taki globini, da ga ni bilo mogoče dobiti nazaj. Požrla ga je riba in ribič B jo je ujel ter našel prstan. Ali je ta prstan lahko predmet okupacije?

-Prstan je lahko predmet okupacije, ker se je izgubil tako, da ga nihče ni mogel najti - gre za objektivno nezmožnost. -Lastninska pravica je vezana na stvar in ko ta ni več dostopna človekovi oblasti, izgubi atribut stvari. - Če kasneje spet postane dostopna človekovi oblasti, lastninska pravica na njej ne oživi. (prstan je predmet okupacije)

169. A-ju je bila voljena raba na gozdu. Kakšna so njegova dejanska upravičenja? Ali lahko pravico prenese na B-ja? Utemelji.

-Raba. Stvarna služnost, ki upravičuje uzuarja stvar posedovati in uporabljati, tako da se ne spremeni njena substanca -ni upravičen do pridobivanja plodov- če na plodonosni stvari upravičen samo toliko kolikor potrebuje zase in družino -IZJEMA: RABA NA GOZDU- les pridobiva tudi za prodajo (izenači rabo na gozdu z užitkom- Hadrijan) -raba je strogo osebna in jo ne more prenesti na B-ja, ker pa Hadrijan izenači z užitkom, se lahko izvrševanje prenese na B-ja.

151. A je prosil B-ja, da mu dovoli prehajanje preko njegovega zemljišča. B je A-ju slednje tudi dovolil, vendar ni želel, da bi pot uporabljali tudi A-jevi potomci. Zato je A-ju izrecno poudaril, da dovoli pot uporabljati samo njemu. Čez nekaj let A umre in A-jev sin zatrjuje da ima pravico prehajati čez B-jevo zemljišče. Podrejeno pa zatrjuje, da je A takšno pravico priposestvoval. Katero pravico ima sin v mislih? Ali ima prav? Kdo bo uspel v posestnem sporu?

-Sin govori o služnosti pešpoti (iter). -To ne spada med osebne služnosti, zemljiške pa ni mogoče ustanoviti samo v korist določene osebe. -Gre za obligacijsko razmerje, ki velja samo med strankama (A-jem in B-jem) in se ne deduje na potomce. Zato bo v sporu uspel B, dedič nima nobene stvarne pravice.

36. A je stvar nalašč ovrgel stran, ne da bi jo hotel zavreči. Pride B in si stvar vzame. Ali bo stvar postala B-jeva?

-Stvar ne bo postala B-jeva, ker stvari ni mogoče odvzeti tistemu, ki jo je nalašč odvrgel. Kljub temu pa bo B lahko stvar priposestvoval, saj je lahko upravičeno mislil, da je A stvar zavrgel. -Priposestvoval bo kot okupant domnevno zavržene stvari - pro derelicto. PRP, 174. primer.

120. A kupi stvar od B-ja v prepričanju, da mu posebna pravna norma prepoveduje njeno priposestvovanje. Ali bo stvar kljub temu priposestvoval, če taka pravna norma v resnici sploh ne eksistira? Utemelji.

-Stvari kljub zmoti ne bo mogel priposestvovati, bodisi zato, ker ni v dobri veri, bodisi zato, ker tisti, ki je v pravni zmoti, ne more uspešno priposestvovati (pravna zmota nikomur ne koristi). -Če kdo meni, da po zakonu ne sme priposestvovati tistega, kar poseduje, kljub zmoti njegovo priposestvovanje ne bo uspešno (ker ne poseduje v dobri veri ali, ker tisti, ki je v pravni zmoti ne more uspešno priposestvovati). PRP, 153. primer. GLEJ TUDI NASLEDNJI PRIMER.

111. Mož podari ženi briljanten prstan. Ali bo tradicija uspešna?

-Tradicija ne bo uspešna, ker je v nasprotju z zakonom lex Cincia, ki prepoveduje darila med zakoncema.

1. A izroči umobolnemu B-ju, ki pa je v tistem trenutku miren in ga ima za duševno zdravega, posest. Ali bo B pridobil posest? Ali jo je A izgubil?

-Umobolni po rimskem pravu ne more pridobiti posesti, zato B ni pridobil posesti. -A je posest izgubil, saj se je štelo, da je posest prenehala, tudi če pridobitelj ni postal posestnik. PRP, 111. primer.

140. Med A-jem in B-jem teče spor o lastninski pravici o ladji. Posestnik A jo pošlje na plovbo, kjer se ladja potopi. Kdo trpi škodo? Utemelji!

-Uničenje ladje je posledica višje sile, zato velja pravilo »casum sentit dominus« (nevarnost naključnega uničenja nosi lastnik). -Četudi bi B lahko dokazal, da je bila ladja njegova, od A-ja ne bi mogel zahtevati povrnitve škode, razen če je A zaupal ladjo nesposobnim ljudem. PRP, 201. primer. GLEJ TUDI NASLEDNJI PRIMER!

168. B je volil A-ju rabo na čredi ovc. Utemeljite upoštevajoč argumentacijo rimskih klasikov (iz virov) kakšna upravičenja ima A na ovcah?

-Uzuar ima pravico stvar posedovati in uporabljati tako, da se ne spremeni njena substanca. Nima pravice pridobivati plodov. Če je na plodonosni stvari lahko pridobiva tolikor kolikor potrebuje zase in svojo družino (za vsakdanjo rabo svojega gospodinjstva)

167. A je imel na gozdu rabo. Ko si je pripravljal drva, je mimo prišel B, ki so mu bila drva zelo všeč in je ponudil, da jih odkupi nad tržno ceno. A je privolil. Komentiraj!

-Uzuar praviloma nima pravice prodajati plodov stvari, na kateri ima služnost rabe. -Izjema pa je pri rabi na gozdu, ki jo je cesar Hadrijan izenačil z užitkom, tako da A sme prodati drva B-ju. PRP, 241. primer -če je raba ustanovljena na plodonosni stvari lahko pridobiva plodove kolikor potrebuje zase in za svojo družino. Izjema je les, ki ga lahko pridobiva tudi za prodajo

110. A izroči B-ju svojo stvar, ki je res mancipi, s tradicijo. Ali B lahko postane lastnik?

-V klasičnem pravu postane B le bonitarni lastnik, A pa ostane civilni lastnik. -Po Justinijanovem pravu pa se je lastninska pravica lahko prenesla, če je šlo za telesno stvar. Po preteku določenega časa pa lahko B s priposestvovanjem pridobi na stvari tudi civilno lastninsko pravico (eno leto po klasičnem, tri leta po Justinijanovem pravu za premičnine).

202. A je zastavil zemljišče B-ju, C-ju in D-ju po vrsti. C kupi zemljišče. Kaj se zgodi, kaj lahko kdo zahteva?

-V tem primeru pride v poštev ius offerendi et succedenti. -Gre za pignus in rem suam.

177. A je B-ju zastavil tujo stvar. Razloži obligacijskopravni in stvarnopravni vidik.

-Z zastavitvijo tuje stvari ne nastanejo nobeni stvarnopravni učinki, ker A nima razpolagalne pravice. Zastavitev tuje stvari je torej nična in zastavni B na njej ne dobi nobene stvarne pravice. -Obligacijskopravno pa pride z izročitvijo stvari do nastanka zastavne pogodbe, na podlagi katere lahko B toži A-ja na takojsnjo izpolnitev obveznosti ali zastavitev primerne stvari s tožbo actio pigneraticia in rem in zahteva zastavitev primerne stvari od njega interes, ki ga je imel na tem, da bi dobil zadostno jamstvo za zavarovanje svoje terjatve.

200. A se je dogovoril z B-jem, da mu bo zastavil zlato in mu ga je tudi pokazal, nato pa mu je izročil bron. Ali je nastala zastavna pravica na bronu ali na zlatu?

-Z zastavno pravico je obremenjeno zlato, ker stranki glede brona nista soglašali. -A bo lahko od B-ja zahteva, da mu izroči zlato, z actio pigneraticia in rem.

214. A je zastavil B-ju v zavarovanje C-jeve terjatve zlato vazo, ki si jo je prejšnji teden izposodil od D-ja. Kako je z zastavno pravico? Utemelji.

-ZP je nična, ni možno zastaviti tujo stvar -nastane med A in B zastavna pogodba, na podlagi katere terja zastavitev ustreze stvari (ACTIO PIGNERATIZIA IN REM) -D lahko terja iz posodbene pogodbe vrnitev stvari samo od A-ja (ACTIO COMODATI DIRECTA) ali REI VINDICATIO od B-ja

212. A je zastavil B-ju kravo, za katero se je izkazalo, da je okužena. Še preden je B to opazil, je zbolel ves njegov hlev. Kaj lahko stori B? Kako je z veljavnostjo ZP? Utemelji.

-ZP velja -B lahko toži z ACTIO PIGNERATIZIA CONTRATIA- obe stranki odgovarjata za vsako krivdo

207. A je zaporedoma zastavil svojo stvar 3ZU: B-ju za 1500, C-ju za 1500 in D-ju za 1000. Noben dolg ob zapadlosti ni bil poplačan. D oceni, da bi B mogel stvar prodati za 2000 in meni, da bi mogel sam prodati za več kot bi jo lahko prodal B. Kaj lahko stori D, da bi se poplačal?

-ZU se poplačajo po načelu prior tempore potior iure -pravo nudi možnost IUS OFFERENDI ET SUCCEDENDI- pravica ponudenja in nasledovanja -D lahko poplača prvega v rangu (B-ja), da mu 1500 in vstopi v njegov pravni položaj. D sedaj stvar proda in iztrži 2500. Sedaj sebi plača 1500 (iz 1 ranga) potem da C-ju 1500, in preostanek 500 obdrži zase. Poplačilo poteka po vrstnem redu.

211. A je zastavil svoj zlat prstan z vgrajenim diamantom najprej B-ju, nato C-ju, D-ju in E-ju. A zavarovanih terjatev ob zapadlosti ni poplačal. E je opazil, da če bo prstan prodal B, najbrž ne bo ostalo dovolj presežka za poplačilo njegove terjatve. Kaj lahko stori? Kaj, če se izkaže, da je D, A-jev dedič? Bo B v celoti poplačan?

-ZU se poplačajo po načelu- prior tempore potior iure: B lahko stvar prvi proda -IUS OFFERENDI ET SUCCEDENDI- pravica ponudenja in nasledovanja- E poplača B-ja in vstopi na njegovo mesto (B bo b celoti poplačan) -če je D dedič od A-ja pride do prenehanja obveznosti zaradi KONFUZIJE- vendar imamo institut PIGNUS IN REM SUAM (ZP na lastni stvari): fingira se da je D zastavni upnik, ne spremeni vrstnega reda poplačila

86. A je na robu svojega zemljišča zakopal svoj denar in odšel v tujino. Kasneje se je vrnil, a denarja ni bilo več. Ali gre za zaklad? Ali ima A posest in lastninsko pravico? Kako je glede tistega, ki je vzel denar?

-Zaklad je stara shranitev denarja ali drugih dragocenosti, za katero se je že pozabilo, čigava je. -To torej ni zaklad, saj je lastnik še živ in se je vrnil po denar. -A ohrani lastninsko pravico na denarju, ne pa tudi posesti, ker si ga je prilastil nekdo drug (denarja nima v dejanski oblasti). -Tisti, ki si je prilastil denar, je tat, in A ga lahko toži s condictio furtiva in actio furti. -Ne more biti v dobri veri, saj bi moral v primeru, da je mislil, da gre za zaklad, polovico izročiti lastniku zemljišča. PRP, 116. primer.

189. Kupec ukradene stvari je A, ki zastavi zlato uro zastavnemu upniku. Ali bo zastava veljavna? Utemelji! Morebitne tožbe.

-Zastava ne bo veljavna, ker zastavitelj ne more zastaviti tuje stvari. -Zastavni upnik lahko od zastavitelja z actio pigneraticia contraria zahteva zamenjavo zastavljenega predmeta ali plačilo terjatve.

190. Hiša pogori. Obremenjena je z zastavno pravico. Nekdo jo obnovi. Ali zastavna pravica še vedno obstaja? Kaj ima na voljo tisti, ki obnovi hišo?

-Zastavna pravica še vedno obstaja, ker je zemljišče obremenjeno.

148. A je kupil zemljišče. Do njega je lahko prišel po poti samo čez Bjevo zemljišče. V močnem deževju je zemeljski plaz odnesel del poti. Ko jo je hotel A popraviti, mu B tega ni pustil. Za kaj gre? Ali lahko A od Bja zahteva, da mu pusti popraviti pot? Če, s čim? Ali sme A zahtevati od Bja, da pot popravi on?

-gre lahko za zemljiško služnost poti. A ima na voljo ACTIO KONFESORIA zoper B, da naj prizna služnost ter neha ovirati izvrševanje služnosti. -A ne more od Bja zahtevati ravnanje (storitev), saj služnost ne obstaja v storitvi. B mora samo dopustiti nemoteno izvrševanje služnosti -če pa A nima zemljiške služnosti, ne more ničesar storiti. B ima na voljo interdikt uti possedetis ali negatorno tožbo, če A trdi, da ima služnost.

112. A je B-ju izročil sužnja, ker je mislil, da mu ga dolguje iz stipulacije. Ali ga bo B lahko priposestvoval?

-gre za domnevni pravni naslov (verjel je da ima pravni naslov, pa da ni imel) -če je B vedel, da mu A sužnja ne dolguje- ga ne bo priposestoval (A lahko zahteva nazaj s condictio furtiva- ker gre za tatvino) -če B ni vedel, da mu ne dolguje, bo priposestvoval- gre ža domnevni pravni naslov (putativni naslov)- verjel sem, da imam pravni naslov, pa ga nisem imel. Mora pa izpolnjevati tudi druge pogoje (da je stvar priposestljiva, dobra vera, potek časa in posest). A bo lahko zahteval nazaj vrednost sužnja s condictio indebiti, ker je izpolnil nedolgovano.

208. A je zastavil svoj prenosni računalnik B-ju v zavarovanje svoje terjatve, hkrati pa sta se dogovorila, da bo računalnik obdržal in uporabljal še naprej. Naslednji mesec je računalnik prodal in izročil C-ju. Zavarovana terjatev ob zapadlosti ni bila plačana. Opredeli stvarnopravne in obligacijskopravne položaje v tem primeru in utemelji.

-gre za hipotečno (neposestno ZP)- brezoblični dogovor s katerim se A in B dogovorita da bo dal v posest v kolikor terjatev ob zapadlosti ne bo poplačana -B lahko terja zastavljeno stvar od vsakokratnega posestnika z actio hipotecaria in rem -s prodajo preide obremenjena LP na C-ja -če C ni vedel da je LP obremenjena je to pravna napaka- ima zopera A-ja A EMPTI oz. za primer evikcije stipulacijo dvojne kupnine ali habere licere

209. A je zastavil B-ju v zavarovanje njegove terjatve v znesku 800-ladjo. Ker je bila ladja v zelo slabem stanju, jo je A dal popraviti. V ta namen je vzel od C-ja posojilo v znesku 400. Za kakšno zastavo gre? Katero načelo je veljalo pri poplačilu zastavnih upnikov? Kako se bosta iz zastavljene stvari poplačala upnika B in C? Utemelji.

-gre za hipotečno (neposestno zastavo) -temeljno načelo: PRIOT TEMPORE POTIOR IURE -IZJEMA OD NAČELA PRIOR TEMPORE POTIOR IURE -tista stranka, ki je dala posojilo za popravilo zastavljene stvari- se poplača PREDNOSTNO -prednost imajo določene davčne dajatve države -torej najprej se poplača C in nato B -najprej se poplača C, ker je dal posojilo za izboljšanje zastavljene stvari, šele nato B

181. A je Bju zastavil svoj prenosni računalnik s katerim sta se hkrati dogovorila, da ga bo smel še vedno uporabljati. Čez čas je A ta prenosnik prodal in izročil Cju. Ajeva terjatev Bju ni bila plačana. Za kaj gre? Kakšno pravno sredstvo ima A, B, C? Kaj pa je pignus tacita? Navedi primer!

-gre za hipotečno zastavo -med A in C je prodajna pogodba, s katero je prešla tudi ZP -B lahko terja zastavljeno stvarod C-ja z ACTIO HIPOTECARIA IN REM -če C ni vedel da je LP obremenjena lahko od A-ja v primeru evikcije zahteva povrnitev interesa

73. A odvaja na Bjevo zemljišče dim iz sirarne. Bja to zelo moti. Za kaj gre? Kako lahko to kvalificiramo? Kaj lahko stori B?

-gre za imisije, če smrad presega običajno mero -B ima nasproti A-ju INTERDIKT UTI POSSEDETIS

25. A je prodal Bju uro, ki je na popravilu pri urarju Cju. Pojastni obligacijske in stvarnopravne učinke!

-gre za izročitev na dolgo roko -A je lastnik ure -C je imetnik -B postane lastnik in posestnik z dogovorom med B in A

45. Aju je teta posodila svojo konjsko vprego. Ko je teta videla, da Aju vprega ugaja, je dejala, da mu jo podarja za rojstni dan. Utemelji ali in če, kakšne učinke bo imela tetina izjava? Za kaj gre?

-gre za izročitev na kratko roko- A je imel prej imetništvo, s tetino izjavo pa pridobi posest in lastninsko pravico.

16. B je vsak dan prehajal čez A-jev travnik. A-ja je to zelo motilo zato je ustavil B-ja. B se opravičeval, da je vedno pozen in zamuja na avtobus. Kaj lahko stori A, če zopet zaloti B-ja pri prehajanju njegovega travnika? V katerem primeru ne bo mogel storiti ničesar? Za kaj sploh gre?

-gre za motenje posesti -ne bi mogel ničesar storiti če bi prehajal zemljišče zaradi SKRAJNJE SILE -A ima na vojo INTERDIKT UTI POSSEDETIS- pretor prepove motenje posesti -če bi B imel služnost bi naperil konfesorno tožbo, da se prepove oviranje izvrševanja služnosti -NEGATORNO tožbo bi imel lastnik, če bi želel dokazati da nekdo nima služnosti

87. A je šel v planine. V neki kotanji, ki je bila last Bja, je našel lonec z zlatniki. Tega je prejšnji dan tja naplavila hudourna voda, ki je odtrgala del zemljišča, v katerem je bil lonec zakopan, po novicah sodeč že od rimskih časov. Kdo je lastnik lonca z zlatniki? Utemelji!

-gre za najdbo zaklada: dragocenost, ki je bila v zemljišču tako dolgo zakopana da se več objektivno ne ve kdo je njen lastnik -zaklad pripada polovica najditelju in polovica lastniku zemljišča (torej polovica A-ju in polovica lastniku odtrgnine -odtrgnina ni postala last B-ja ker se ni vkoreninila v njegovo zemljo (v 1 dnevu se ni mogla)

92. Zaradi obilnega dežja je potok, ki je tekel ob Ajevem zemljišču precej narastel in ga delno poplavil. Nanj je nanesel dobro ped zemlje. Ko jo je skušal A poravnati, je v zemlji našel dragoceno vazo. Za kaj gre? Kako je z lastninsko pravico na zemlji in kako z LP na vazi? Utemelji. (dežman)

-gre za naplavino -zemlja, ki se je naložila na zemljišču je postala last obrežnega lastnika, ko se je vkoreninila -če se je vkoreninila potem je lastnik vaze A

104. A je Bju ponoči obral vinsko trto. Bera je bila dobra, saj je nabral 300kg. Ker se mu je mudilo je s pomočjo mladoletnih sinov zmlel grozdje in dobil 150 l vina. Zakaj gre? Kako je z LP? Pojasni!

-gre za nedobroverno predelavo. Lastnik ima na voljo tožbo Condictio furtiva- tožba zaradi tatvine zoper nedobrovernega predelovalca. -lastnik grozdja in vina je B -A ni upravičen do nobenih povrnitev obogatitve s strani B-ja

101. A in B sta združila svoj denar, da bi kupila vola. Ker pa je bil vol že prodan nista mogla ločiti svojega denarja ker nista vedela čigav je kateri. Za kaj gre? Kako je z LP? Kakšno tožbo ima kdo?

-gre za pomešanje in zmešanje. Če ni možno ločiti nastane solastnina v sorazmerju s količino snovi, ki je prispeval vsakdo.

70. A je kupil od B-ja kip in ga tudi plačal. Skušal ga je odnesti, ampak je bil pretežek. Zato se je z B-jem dogovoril, da ga bo pri njem shranil do naslenjega dne, ko bo ponj prišel z avtom. Kako je s posestjo in kako z LP na kipu? Kakšen je stvarnopravni položaj B-ja?

-gre za posestni konstitut- iz posesti v imetnistvo -posest preide s sporazumom: stvar, ki jo je bilo težko premikati zaradi teže ali velikosti -B je imetnik (shranjevalna pogodba) -A je posredni posestnik in lastnik (primer: Vaza je pri A-ju in jo proda B-ju, hkrati se dogovorita, da jo obdrzi pri sebi. A postane detentor, B pa posredni posestnik in lastnik)

34. A je Bju posodil smuči za zimski dopust na Rogli. Ker so mu bile, tako zelo všeč je poklical Aja, da jih kupi za 50. A se je s tem strinjal. Zakaj gre? Kako je z LP? Pojasni.

-gre za posodbeno pogodbo -potem prodajno pogodbo- LP preide s izročitvjo na kratko roko (prehod iz imetništva v posest) -A je bil sprva le imetnik stvari, z nakupom postane posestnik in lastnik stvari

183. A si sposodi od B-ja 100, v varstvo izpolnitve pa da B-ju svojo terjatev nasproti C-ju. Ko B hoče terjati C-ja, je ta neplačevit. Pravna sredstva?

-gre za posojilno pogodbo med A-jem in B-jem -A zastavi svojo terjatev napram C-ju (pignus nominis)- A jamči za obstoj terjatve, ne za plačevitost -B terja C-ja na podlagi ANALOGNE TOŽBE

24. A je bil najemnik v Bjevem stanovanju, ki ga je odpkupil za 10000, stanovanje pa je pod hipoteko. Pojasni vse učinke!

-gre za prehod iz imetništva v posest: izročitev na kratko roko -najprej je bil A imetnik, ko ga je kupil je postal lastnik in posestnik. -z nakupom je prešla tudi ZP -če A ni vedel da je LP obremenjena s hipoteko, potem gre za pravno napako, v primeru evikcije lahko zahteva z actio empti povrnitev interesa od B-ja

60. A je imel avto znamke Maserati. Ta se je dopadel B-ju, ki ga je pregovaral, da mu ga proda. Po dolgotrajnem pregovarjanju sta se dogovorila za ceno 100000. Vendar je bil avto na popravilu pri mehaniku C-ju. Za kaj gre? Kako je z LP na avtu? Kako je z nastankom in obstojem obligacijske zaveze v tem primeru?

-gre za prodajno pogodbo -gre za izročitev na dolgo roko- LP se prenese z dogovorom, ki nadomešča izročitev (dobi LP ko avto prevzame) -pravni posel nastane, ko se dogovorita- to je kavza izročitve na dolgo roko

83. A je v gozdu v bližini divjega odlagališča smeti našel nalivno pero. Pobral ga je in odnesel domov. Za kakšno stvar gre v tem primeru? Kako je s posestjo in kako z LP na peresu? Kako bi opredelili A-jevo ravnanje?

-gre za res nullius (nikogršnja stvar): stvari v prosti naravi, zavržene/delinkvirane stvari, stvari ki so last državljana, ki je bila z rimom v vojni -če je stvar zavržena A postane z vzetjem v poest lastnik in poestnik- nikogršnja stvar pripada tistemu, ki jo prvi vzame v posest -če stvar vzame z namenom najti lastnika je to NAJDBA- in on je imetnik -če ne gre za res nullus (če je npr. izgubljena stvar) A ne postane lastnik ampak le dobroberni posestnik- lahko priposestvuje, če je v dobri veri (če ni v dobri veri, ne postane lastnik in je zgrešil tatvino)

180. A je svojemu upniku Bju zastavil tujo stvar in mu jo prepustil v posest. Za kakšno zastavo gre? Kako je z veljavnostjo zastavitve? Kaj lahko stori upnik B?

-gre za ročno zastavo (pignus) -zastavna pravica je nična- Zastavna pravica ne nastane -med A in B nastane zastavna pogodba: na temelju te B lahko z ACTIO PIGNERATICIA CONTRARIA zahteva zastavitev primerne stvari oz. takojšnjo izpolnitev

147. A je imel težave z metedno vodo. Zato se je dogovoril s sosedom B-jem, da bo smel odvajati meteorno vodo s svoje strehe na Bjevo zemljišče. Za to mu bo plačal 1000. Pravno opredeli naravo in posledice tega dogovora in pravna sredstva, ki bi jih imel A, če bi mu B preprečil odvajanje vode. Kaj predstavlja znesek 1000?

-gre za služnost -znesek 1000 predstavlja plačilo za ustanovitev služnosti -A ima na voljo ACTIO CONFESSORIA, če mu oporeka služnost -če ga moti potem ima na vojo INTERDIKT UTI POSSEDETIS

98. Aja že vrsto let ni bilo na svoje posestvo. Ker je B imel veliko družino in malo zemlje je seme posejal kar na Ajevi njivi, prav tako je zasadil nekaj sadik paradižnika in paprike. Zakaj gre? Kako je z LP?

-gre za spojitev premičnine z nepremičnino (gre za izvirni način pridobitve LP) -ko seme pade na zemljo postane last lastnika nepremičnine, sadnika postane last A-ja ko požene koreninice. -B ima pravico do vrnitve obogatitve?

94. A je na svojem zemljišču gradil hišo z gradivom B-ja. Ali bo gradivo postalo A-jevo? Kakšno sredstvo ima B?

-gre za spojitev: vgraditev tujega gradbenega materijala v svojo stavbo -Če je bil A dobroverni graditelj, bo postal lastnik gradiva šele, ko bo lastniku B-ju plačal dvojno vrednost vgrajenega gradiva. -Če pa je bil zloverni graditelj, ne bo postal lastnik gradiva niti v primeru, da je B-ju plačal dvojno vrednost gradiva (trajno izgubi LP na vgrajeni snovi), vendar pa B od njega gradiva tudi ne bo smel zahtevati, dokler bo zgradba stala. B ga bo lahko zahteval šele, če se bo stavba porušila oz. bi se pri njeni prenovi gradivo sprostilo. -Tožba, ki jo ima B zoper A-ju, je a° de tigno iuncto. PRP, 183. primer.

53. A je ujel medveda in ga naučil plesati. Njegov uslužbenec B je pozabil zapreti vrata kletke v kateri je prebival medved, zato je le ta pobegnil. Ujel ga je C. A zahteva medveda nazaj. Ali bo uspel?

-ko divje živali pridobijo naravno prostost so predmet okupacije- LP pridobi C -A ne bo model pridobiti medveda nazaj -zoper uslužbenca B-ja ima ?

55. A je bil na ribarjenju z ribiško ladjo. Trnek se mu je zaskočil za ženin prstan in odletel v vodo. A se je zapodil za njim, ampak voda je bila pregloboka. Ribič je ulovil ribo v kateri je našel ta isti prstan. Pojasni stvarnopravne položaje in kako je z morebitno ZP na prstanu?

-ko je prstan padel tako globoko da je bil nedosegljiv človeški oblasti je izgubil lastnost stvari, in je zato tudi prenehala LP -ko ga je ribič potegnil ven, LP na njen ne oživi- stvar postane res nullius in ribič pridobi izvirno LP na njemu (prenehajo tudi vse akcesorne pravice- zastavna pravica)

154. A je imel služnost vožnje čez Bjevo zemljišče. Ker pa je bil A že star in ni mogel več hoditi kaj šele voziti, po 5 letih je umrl. Ajev dedič C je začel voziti čez Bjevo zemljišče, B pa ga je pregnal, češ da nima kaj voziti čez njegovo zemljišče. Ali ima prav? Pojasni nastalo situacijo! Kakšne možnosti ima B in kakšne C?

-med A in B gre za služnost- A že nekaj časa ni izvrševal služnosti, zato je prenehala s neizvrševanjem. Lastnik služečega zemljišča je moral prostost zemljišča šele priposestvovati: Po KP 2 leti, po JP 10/20 let. Po KP je imel B na voljo INTERDIKT UTI POSSEDETIS za motenje in ACTIO NEGATORIA. Po JP je imel C actio confessoria

182. A je Bju neposestno zastavil svoj računalnik, zatem pa ga je prodal in izročil Cju. Pojasni vse učinke njegovega ravnanja!

-med A in B je hipotečna zastavna pravica -ko je B prodal stvar C-ju je skupaj s stvarjo prešla tudi obremenjena LP. -B bo lahko zahteval z ACTIO HIPOTECARIA IN REM -če C ni vedel da gre za zastavljeno stvar, gre za pravno napako in v primeru evikcije ima zoper A-ja ACTIO EMPTI na povrnitev interesa. (kdaj pa pride v poštev stipulacija obljube dvojne kupnine in habere licere?)

23. A je prodal Bju konja za 1000. Hrkati se je z njim dogovoril, da ga lahko uporablja še eno leto in mu za to plača na mesec 10. Za kaj gre? Kako je z LP in posestjo na konju? Utemelji.

-med A in B je kupna pogodba, kasneje še najemna pogodba (ker je odplačna) -LP in posest preideta na B-ja s posestnim konstitutom: iz posesti v imetništvo (A je samo imetnik, obdrži stvar pri sebi proti plačilu)

197. A zastavi B-ju vola. Izkaže se, da je vol vreden 400, dolg pa je 1000. Možnosti B-ja.

-med A-jem in B-jem z izročitvjo vola nastane zastavna pogodba, na podlagi katere je lahko B tožil A- ja, če je zastavil stvar, ki mu ni nudila ustreznega jamstva. -A je imel na vojo ACTIO PIGNERATICIA CONTRATIA- zahteva takojšnjo izpolnitev obveznosti ali zastavitev primerne stvari

90. A je na svojem zemljišču zakopal zlate novce, da bi jih skril pred svojima sinovoma. Kasneje je na denar povsem pozabil. Posodo z novci je našel delavec C, ki ga je A najel, da mu prekopa vrt. Kako je s stvarnopravnimi položaji (LP in posestjo) na novcih.

-ne gre za zaklad (dragocenost, ki je tako dolgo zakopana, da se objektivno več ne ve kdo je njen lastnik) -A je še vedno živ zato se ve kdo je denar zakopal in ne gre za najdbo zaklada -A ima posest (ker ohrani animus) in ker lahko kadarkoli hoče vzame v dejansko oblast (nismo rekli da posest ima dokler si ne prilasti nekdo drugi) -A ima LP

210. A je zastavil B-ju za zavarovanje svojega dolga tujo stvar. Za kaj gre?

-ne nastane ZP, če zastavi tujo stvar -B misli da je ZU- lahko pride lastnik in stvar odvzame (naperi rei vindikacijo) -nastane pa Z pogodba- B lahko z actio in personam terja zastavitev druge stvaro od A-ja, ker sta v obligacijskem razmerju

84. Ali postane divja žival, ki smo jo tako ranili, da se da ujeti naša?

-ne, žival ne postane naša ko smo jo ranili, ker se lahko marsikaj zgodi, da jo ne ujameš -edino če se tako ujame, da se ne more rešiti, velja da je prešla v našo oblast.

67. Na A-jev vrt je vsako jutro daljši čas prihajala srna in se tam pasla. Nekega dopoldneva je A zaprl vrata vrta, da srna ne bi mogla pobegniti, saj jo je želel pokazati otrokoma, ko se bosta vrnila iz šole. Opredeli stvarnopravne položaje!

-ni bilo animusa (voljo imeti stvar zase)- A ni postal posestnik ker ni bilo posestne volje -ali je postal lastnik ker se vračala??

158. A je prosil B-ja da mu ustanovi služnost preko njegovega dvorišča do A-jeve parcele. B je privolil. Kmalu za tem je A prodal svojo parcelo B-ju. B pa je čez nekaj mesecev prodal A- jevo parcelo C-ju, nekdaj svojo pa D-ju. C zdaj zatrjuje, da ima služnost vožnje preko D-jeve parcele. D se temu upira. Kdo ima prav?

-ni služnosti na lastni stvari-ko A proda svojo parcelo B-ju služnost zaradi konfuzije ugasne -v pravdi uspe D -C lahko zahteva ustanovitev nujne poti

153. A je kupil vinograd, na katerem je sosedu Bju ustanovil služnost pešpoti. Ali bo morebitna odsvojitev vinograda Cju vplivala na obstoj služnosti? Kakšen vpliv bi imelo na obstoj služnosti dejstvo, da je A Bja postavil za svojega edinega dediča? Utemelji!

-odsvojitev vinograda Cju ne bo vplivala na obstoj služnosti. -Če C za to ne bi vedel (da obstaja služnost) -ko bo B dedoval bo služnost prenehala zaradi konfuzije - Gospodujoče zemljišče in služeče zemljišče so postali last iste osebe

64. A je pasel drobnico (ovco). Na paši je zaspal in drobnica se je napotila na Bjevo njivo in se začela pasti na solati, ki je bila posejana na njivi. Ko je B to videl se je razjezil in drobnico zaprl v svoj hlev. Kako je z lastninsko pravico in kako s posestjo na zaprti drobnici? Upoštevaj različne možnosti!

-ovce so domača žival, zato kljub temu, da jih je B zaprl ni prešla LP nanj. -LP in posest je še vedno Ajeva -Če jih je zaprl z namenom prilastitve je storil tatvino in postal nedobroverni posestnik -če pa jih je B zaprl z namenom, da bi jih nato vrnil A-ju je postal imetnik, posest ima še vedno A in LP tudi.

95. Rimljan A je bil slikar. Slikal je na lesene plošče, ki jih je vedno kupoval od soseda Bja. Ko je A nekega dne sedel na svojem vrtu, je opazil nenavadno obliko oblakov, ki jo je želel na vsak način naslikati. Ker ni imel nobene prazne deske je stopil k sosedu, ki ga ni bilo doma in v njegovi delavnici vzel primerno desko ter naslikal oblake. Čigava je bila slika (poštevaj različna obdobja)? Ali lahko Aja obdolžimo tatvine?

-po Klasičnem pravu: je lastnik slike, tisti ki je lastnik podlage - slikar pa je imel proti njemu obligacijsko pravni zahtevek za povrnitev vrednosti slike -po Justinianovem pravu: treba je pogledati vrednost slike in vrednost podlage- lastnik slike je tisti ki je več prispeval k nastanku slike. -A, ja lahko obtožimo tatvine, če je imel tatinski namen, zato bo moral povrniti 2x vrednost urkadene stvari -lahko pa gre za kupno pogodbo, če je redoma kupoval deske

69. A je prodal Bju voz. Dogovorila sta se, da mu ga bo prepustil ob koncu košnje. Kako je s posestjo in kako z LP na vozu? Utemelji.

-posest in LP preide na kupca s posestnim konstitutom -če sta se stranki dogovorili, da bosta pogobo realiziral po koncu košnje, LP in posest - obdrži prodajalec.

179. A je Bju zastavil Cjevo stvar. Čez čas je C, ki je Aja postavil za lastnika vsega svojega premoženja, umrl. B terja od Aja prepustitev zastavljene stvari. Za kakšno zastavno pravico gre? Ali bo B uspel? Utemelji!

-zastavna pravica je nična, ker je A zastavil tujo stvar -B ne bo uspel izterjati te stvari -Ko je A postal lastnik vsega premoženja je B pridobil ZP- hipoteko

213. A je imel čredo ovc, ki jo je pasel B na C-jevem zemljišču. Kdo je posestnik ovc? Kako je s posestjo in LP na ovcah, ki so ušle iz pašnika? Za kakšno razmerje gre med A in B in kakšno med A in C?

-posestnik ovc je A -B je imetnik -posest in Lp na izgubljenih ovcah ima še vedno A, ker gre za domačo žival -če ovce pobegnejo in jih kdo drug vzame v posest (nedobroverno), Ajeva posest preneha, ne pa tudi LP. -Med A in C gre za najemno pogodbo -A in B gre za mandat, ki je neodplačen

137. A je kupil od nelastnika Bja sliko. Preden je minil priposestvovalni čas se je pojavil lastnik slike. Da bi preprečil prekinitev priposestovanja se je A dogovoril s Cjem, da se bo spistul z lastnikom v pravdo in ga na tak način odvrnil od zasledovanja stvari. C je to storil. Ali se bo postopek ustavil, ko bo ugotovljeno, da C sploh ni posestnik slike? Kaj lahko stori lastnik? Ali lahko A stvar priposestvuje, čeprav ve, da ni njegova? Utemelji.

-postopek se ne bo ustavil, ker je C fiktivni posestik (lahko ga lastnik terja z rei vindikacijo tako C-ja kot A-ja -A lahko stvar priposestvuje, saj naknadna zla vera ne škoduje -postopek se ne bo ustavil, saj bo pretor fingiral, da je C posestnik oz. fiktivni posestnik in bo moral lastniku plačati vrednost stvari. Lastnik lahko naperi ACTIO DOLI zoper A zaradi nepoštenega ravnanja z REIVINDIKACIJO

102. A iz jabolk dela mošt. Zaradi boljšega okusa gre k sosedu in iz drevesa vzame nekaj hrušk, ki jih doda k moštu. Kako je z lastninsko pravico na moštu? Kako bi opredelili ravnanje A-ja?

-predelovalec vzame tujo snov in jo s svojim delom predela na način, da postane nova snov -vprašamo se, ali se stvar lahko povrne v prvotno stanje? Ne, ni možno vrniti mošt v hruške, zato lastnik postane predelovalec A -Ker je A vedel da so hruške od B-ja, gre za nedobroverno predelavo, zato ima B na voljo condictio furtiva (tatvina) ali poškodovanje tuje stvari.

109. A in B (ki je oskrbnik) sta kupila neko stvar in ta stvar je bila izročena B-ju. Kdo je postal lastnik stvari?

-pridobivanje pravic za drugega (osebe pod oblastjo za oceta, svobodna oseba, ki jo v ymoti nekdo steje ya suùnja, varuh nedoraslega, sel, oskrbnik premozenja) -lastninsko pravico je pridobil A -preko oskrbnika pridobiva posest in LP na vsaki stvari PRP, 105. primer.

160. A je imel služnost poti čez B-jevo zemljišče. Zaradi hudega deževja, se je sredi poti naredila velika in globoka luža. Ali sme A narediti pot okrog luže dokler se ta ne posuši? Ali lahko od B-ja zahteva, da popravi pot, tako da bo mogel nemoteno hoditi čez njegovo zemljišče? Utemelji.

-služnost ne more obstajati v storitvi: lastnik sužeče stvari je dolžan samo trpeti nemoteno izvrševanje, da da bi moral karkoli storiti (torej B ne rabi popraviti pot) -ne sme, ker bi s tem motil B-jevo posest

165. Aju je bil ustanovljen užitek na Bjevem zemljišču. Ker si je hudo poškodoval nogo, A zemljišča ni mogel obdelovati 2 leti. Ali je to dejstvo lahko vplivalo na obstoj služnosti? Upoštevaj različne možnosti!

-služnost ugasne z neizvrševanje, vendar šele ko je lastnik služeče stvari- b stvari šele priposestvoval (klasično pravo: 2 leti, Justinian 10/20 let) -Po klasičnem pravu je lahko lastnik priposestoval- ker gre za 2 leti

66. Na A-jev vrst je vsako jutro več mesecev prihajala srna in se tam pasla. Nekega jutra jo je zunaj vrtne ograje ujel B in odpelal k sebi domov in jo zaprl v ograjen prostor. A je srno zahteval nazaj, češ da je njegova. Trdil je, da ima srna animus revertendi in da se je redno vračala. Kdo bo uspel? Čigava je srna?

-srna je divja žival -če je A srno udomačil je pridobil na njej LP, dokler je imela navado da se k njemu vrača (animus revertendi pa ni vračanje zaradi hrane) -srna je na vrt hodila zaradi hrane in ne zaradi A-ja, tako da ni bila udomačena -B če jo vzame v posest si jo prilasti na podlagi okupacije

99. A vdela B-jev diamant v svoj prstan. Ali lahko B naperi zoper A-ja kakšno tožbo na vrnitev diamanta?

-to je MEHANIČNA, VENDAR LOČLJIVA POVEZAVA VEČ STVARI (adplumbatio) -lastninska pravica na posameznih stvareh ne ugasne -Lastnik lahko zahteva izločitev diamanta z ACTIO EXHIBENDUM, ko je stvar ločena pa z REI VINDICATIO

100. A je izdeloval diamantni prstan. Nevede je v okovje prstana vgradil tuj diamant. Za kaj gre? Kakšne možnosti ima lastnik diamanta?

-to je mehanična, vendar ločljiva povezava več stvari (adplumbatio) -lastninska pravica na posameznih stvareh ne ugasne -lastnik lahko zahteva izločitev diamanta z ACTIO EXHIBENDUM, ko je stvar ločena pa z REI VINDICATIO

170. A je volil Bju rabo na svojem zemljišču. Na zemljišču je bil velik nasad črnega ribeza. B črnega ribeza ni maral. Neprijeten mu je bil že njegov vonj. Zato je ribez, ko je dozorel, obral in ga prodal na trgu. Komentiraj! Za kakšno volilo je šlo? Ali sme b izkopati grme črnega ribeza in namesto tega nasaditi rdečega, ki ga obožuje in ima na trgu tudi višjo ceno? Ali sme B oddati zemljišče v zakup Cju, ki ima tovarno sadnih sokov?

-uzuar ni smel pridobljenih plodov prodajati -plodove je smel pridobivati le toliko, kolikor je potreboval zase in za svojo družino -gre za vindikacijsko volilo -uzuar ne sme izkopati grm črnega ribeza in nasaditi grme rdečega, ker s tem spremeni substanco (uporaba stvari, ki ni smela poseči v njeno substanco) -zemljišče ne sme oddati v zakup Cju, ker gre za osebno služnost -osebna služnost obstaja v korist določene osebe in izvrševanje ni bilo mogoče prenesti na drugega

166. A je imel užitek na Bjevem sadovnjaku. Plodove je pobral in jih zložil v zaboje, ki jih je pustil pod jablano. C je ponoči odpeljal vse zaboje in obral jablane. Kako je z LP na plodovih in kako je z zahtevki?

-užitkar pridobiva plodove s percepcijo (plodovi ki so bili v zabojih so bili last A-ja), tisti ki so na jabolki so last B-ja. -A in B lahko zahtevata z REI VINCIKACIJO ali CONDICTIO FURTIVA za vrnitev stvari, ter ACTIO FURTI za tatvino- 2x vrednost ukradene stvari, ker je šlo za neočitno tatvino

149. A je bil tožen z negatorno tožbo. Kljub temu je spet posegel v B-jevo pravico. Katero obligacijsko tožbo ima na voljo B?

-varscina (Cautio de amplius non turbando) se lahko ustanovi samo s stipulacijo - torej ima ACTIO CERTE CREDITAE PECUNIAE- obligacijskopravno tožbo iz stipulacije, kar je (predvidevam, da je varščina obljubljena v denarnem znesku)

144. A ladjar je kupil ladjo od prodajalca Bja. Čez nekaj dni je B ladjo izročil A-ju. A je kakšen mesec s to ladjo opravljal transport, ko ga je poklical C in mu povedal, da je končno našel ladjo, ki mu je bila ukradena. A je kljub temu, da ga je C pozval k vrnitvi ladje in zagrozil s tožbo, poslal ladjo na plovbo preko Sredozemnega morja, saj je imel slednjo že dlje časa v načrtu. Ladja se je znašla v neurju in potonila, takoj za tem pa je C tožil Aja na izročitev ladje. Kako je z LP? Kako je z reivindikacijo?

-z REI VINDIKACIJO je možno tožiti posestnika in 2 fiktivna posestnika- tistega, ki je dolozno stvar opustil ali uničil pred litiskonstentacijo -ker je prenehal posedovati po naključju, ne postane fiktivni posestnik in se postopek ustavi -A ima na voljo zoper C-ja actio furti, condictio furtiva (nevarnost da se postopek ustavi ni bilo- tudi če je toženec brez svoje krivde prenehal posedovati ukradeno stvar).

143. A je ukradel B-jev tovornjak in ga prodal nič hudega slutečemu avtoprevozniku C-ju. B je izvedel, da je tovornjak pri C-ju in ga obvestil, da ga bo tožil, če mu ga takoj ne vrne. Kljub B-jevem obvestilu je C tovornjak poslal na redno vožnjo, kjer so ga zasedli cestni razbojniki. Kako je z usodo morebitne lastninske pravice? Za kaj gre? Utemelji.

-z Reivindikacijo je možno tožiti posestnika in 2 fiktivna posestnika- tistega, ki je dolozno stvar opustil ali uničil pred litiskonstentacijo -ker je prenehal posedovati po naključju, ne postane fiktivni posestnik in naključje trpi lastnik -B ima na voljo zoper C-ja ACTIO FURTI, CONDICTIO FURTIVA (ker lahko ga toži tudi če ne poseduje)

88. A koplje po meji zemljišča z B, med kopanjem je našel v stari škatli veliko zlatih izdelkov. Takoj je tekel veselo novico povedati Bju. Kako si bosta razdelila zaklad in zakaj?

-zaklad si bosta razdelila na pol - vse kar se nahaja na meji obeh lastnikov je vse v solastnini

178. A je Bju zastavil stvar, ki ni bila njegova. Pojasni učinke!

-zastavitev tuje stvari je nična- Zpravica ne nastane -med A in B nastane zastavna pogodba, B lahko zahteva na podlagi ACTIO PIGNERATICIA CONTRARIA takojšnjo izpolnitev oz. Zastavitev primerne stvari

150. A je kupil zemljišče, ki je bilo izredno suho. Soseda je vprašal za služnost vode, vendar le- ta tega ni hotel, ker mu je bil A-jev nečak nekaj dolžan. Sosed je zato ustanovil služnost, ki je bila v koristi samega A-ja. A umre in njegov dedič (nečak) trdi, da je služnost priposestvoval. Ali to drži? Zakaj?

-zemljiske sluznosti ni mogoce ustanoviti samo v korist dolocene osebe- sluznost vode je v korist zemljisca -Zato je bilo možno, da je A služnost priposestvoval, vendar jo je moral izvrševati dovolj dolgo (10 ali 20 let). PRP, 224. primer: Služnost napajanja drobnice je praviloma bolj služnost zemljišča kot osebe. Če pa je oporočnik označil v oporoki neko določeno osebo, za katero je hotel, da naj ji bo naklonjena služnost, ta služnost ne bo na voljo kupcu ali dediču (pravnemu nasledniku osebe, ki ji je bila služnost naklonjena).

91. A je od varuha nedoraslega B-ja kupil hišo in vanjo pripeljal obrtnika C-ja, da bi jo popravil. Obrtnik je pri delu našel denar (zaklad). Komu pripada denar?

-Če gre za najdbo zaklada, se denar razdeli: polovico dobi najditelj (obrtnik), polovica pa pripade lastniku A-ju. -Če pa je denar izgubljen ali pa ga je lastnik pozabil odnesti, pripada denar prejšnjemu lastniku. PRP, 177. primer.

113. A je brez varuhove avtorizacije kupil stvar od nedoraslega B-ja, za katerega je menil, da je dorasel. Ali lahko priposestvuje?

-Če je A upravičeno mislil, da je dorastel (dejanska zmota ne škoduje), bo stvar lahko priposestvoval, ker je važnejše dejansko stanje kot subjektivno prepričanje. PRP, 155. primer. GLEJ TUDI SPODNJI PRIMER! (to ne razumem, ker dejansko stanje je da je nedorasli)

12. A je s silo pregnal z zemljišča B-ja. B je zbral sorodnike in na silo pridobil zemljišče nazaj. Komu bo pretor nudil varstvo in kakšno pravno sredstvo bo dal na voljo?

-Če je B uporabil navadno silo, bo pretor nudil posestno varstvo njemu, ker je A nasproti B-ju relativno viciozen (zemljišče je od njega prej pridobil s silo). Uporabil bo interdictum de vi cottidiana. -Če je B uporabil orožje, bo pretor nudil posestno varstvo A-ju (interdictum de vi armata), ker se v tem primeru relativna vicioznost ne upošteva - kdor je pridobil posest stvari z orožjem, jo mora brezpogojno vrniti tistemu, komur jo je na ta način odvzel. -Z interdictum de vi cottidiana je B dosegel da mu je A vrnil posest, ki jo je od B-ja pridobil z navadno silo, razen če je ni B že prej viciozno pridobil posest od A-ja (ugovor relativne vicioznosti). A lahko silo zavrne s silo. Z interdictum de vi armata je B dosegel da mu je A vrnil posest, ki jo je od B-ja pridobil z oboroženo silo, tudi če je B pridobil viciozno pridobil posest od A-ja (ni ugovora relativne vicioznosti). A ne more opravičiti uporabe orožja čeprav je bila B-jeva posest viciozna.

125. A, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, proda stvar B-ju. Ali bo B stvar lahko priposestvoval?

-Če je B vedel, da kupuje od tistega, ki mu je pretor prepovedal odsvajati, ne bo mogel priposestvovati, ker ni v dobri veri. -Če pa ni vedel za prepoved in je bil v dobri veri, pa bo lahko priposestoval (dejanska zmota ne škoduje). PRP, 151. primer.

176. A je Bju zastavil sliko, k Bju je še preden je terjatev zapadla prišel C in jo zahteval nazaj, češ da je njegova. Pojasni.

-Če je C res lastnik in zahteva svojo stvar, A je zastavil tujo stvar- s tem je ZP nična. -med A in B nastane zastavna pogodba s katero tožbo ACTIO PIGNERATICIA CONTRARIA zahteva B takojšnjo izpolnitev ali zastavitev primerne stvari.

43. Če pade prstan v Tibero, ali postane nikogaršnja stvar?

-Če je potonil tako globoko, da se ga ne da več najti, postane nikogaršnja stvar. (a nismo rekli da v reki ni kot v morju, in če pade v reko ne postane res nullius)

127. A je nepooblaščeno odsvojil stvar od B-ja C-ju. Kasneje je C to izvedel in je želel rešiti stvari z B-jem, vendar ga ni našel. Nekdo mu je rekel, da lahko vseeno priposestvuje, vendar je C prepričan, da ne more priposestvovati. Kako je s priposestvovanjem?

-Če je stvar ukradena, je C ne more priposestvovati, dokler se ne vrne v oblast lastnika. -Če pa ni, potem jo lahko priposestvuje, ker je bil v času, ko je stvar pridobil v dobri veri, kasnejša zla vera pa ne škoduje (mala fides superveniens non nocet).

128. A je prodal B-ju zlato uro, ki jo je našel v parku, po tem ko naj bi jo izgubil vlomilec zlatarne. Čez pol leta pride h B-ju C, ki trdi, da je zlata ura njegova. Ali bo B lahko uveljavljal priposestvovanje? Upoštevaj različne možnosti!

-Če je uro izgubil vlomilec v parku, potem B ne bo mogel uveljavljati priposestvovanja, ker ni mogoče priposestvovati ukradene stvari. -Če pa je ura last C-ja in mu jo je A ukradel, in potem prodal B-ju, spet ne bo mogel uveljavljati priposestvovanja, ker je stvar ukradena. -Če je ura last C-ja in jo je A dobil na legalen način, bi B lahko uveljavljal priposestvovanje, a je priposestvovalna doba premičnin eno leto, ki pa še ni minila, torej B stvari še ni priposestvoval, in tako priposestvovanja ne more uveljavljati. Ima pa exceptio rei venditae et traditae proti C-ju.

76. A je na svojem zemljišču nastavil past, v katero se je ujel divji prašič. Mimoidočemu B-ju se je zasmilil, zato ga je osvobodil in prašič je zbežal v bližnji gozd. Razmerje in tožbe.

-Če se je divji prašič v past ujel tako, da bi se lahko tudi sam osvobodil, se šteje, da ga A še ni imel v posesti, zato nima zoper B-ja nobene tožbe. -Če pa se sam ne bi mogel rešiti, velja, da je divji prašič že prišel v A-jevo oblast, in ko ga je B osvobodil, je prašič dobil svojo naravno prostost. -V tem primeru ima A zoper B-ju na voljo tožbo in factum. -Divji prašič je pridobil svojo naravno prostost. -A ima zoper B-ja na voljo tožbo in factum. PRP, 79. primer.

114. Od nedoraslega sem kupil konja. Ali ga lahko priposestvujem?

-Če sem upravičeno mislil, da je dorasel (dejanska zmota ne škoduje), bom konja lahko priposestvoval, ker je tukaj važnejše dejansko stanje kot pa subjektivno prepričanje. -Če pa sem vedel, da je nedorasel, ampak sem mislil, da lahko nedorasli upravljajo svoje premoženje brez varuhove avtorizacije, pa ne bom priposestvoval, ker pravna zmota škoduje. PRP, 155. primer. GLEJ TUDI ZGORNJI PRIMER!

141. Toženec pri rei vindikaciji, ki je tekla o lastninski pravici ladje, je le-to poslal na morje. V viharju se je potopila. Ali bo tožnik lahko od njega zahteval njeno vrednost?

-Če toženec pri reivindikaciji brez lastne krivde izgubi posest stvari, potem se pravda ustavi in tožnik ne more od njega zahtevati ničesar več. -V tem primeru je uničenje ladje posledica višje sile, tožnik torej ne bo mogel zahtevati njene vrednosti od toženca, razen če jo je zaupal neizkušeni posadki. V tem primeru mu je mogoče očitati malomarnost. PRP, 201. primer. GLEJ TUDI PREJŠNJI PRIMER!

82. Iz B-jevega panja je zletel roj čebel in se spustil na A-jevo drevo. B jim je sledil in ko je videl, kje so se ustavile, je šel domov po opremo, da bi jih spravil nazaj domov. Vmes pa jih je A hitro zaprl v svoj panj. Komu pripadajo čebele? Ali jih lahko B zahteva nazaj?

-Čebele se štejejo za B-jevo last vse dotlej, dokler jih B vidi in ni težav z njihovim zasledovanjem. -Čebele so torej še vedno B-jeva last in A ni imel pravice, da si jih prilasti. B jih lahko zahteva nazaj z rei vindikacijo ali s condictio furtiva. PRP, 169. primer.

103. A je iz Bjeve volne spletel jopico in jo pobarval z dragoceno purpurno barvo. Za kaj gre? Kako je z LP na jopici? Kakšni zahtevki bi še lahko prišli v poštev? Upoštevaj različne možnosti!

-če gre za dobroverno predelavo: vprašamo se ali je možno stvar povrniti v prvotno obliko? Ne, ker je volna pobarvana (zato je lastnik stvari predelovalec - A). B lahko zahteva obogatitev s CONDICTIO SINE CAUSA -če gre za nedobroverno predelavo: B je lastnik, zoper A ja ima na voljo CONDICTIO FURTIVA v primeru tatvine ali ACTIO LEGIS ACQUILIA v primeru poškodovanja tuje stvari.

85. A je opazil svetleč predmet, ko je prišel bližje je videl, da je zlat prstan. Hitro ga spravi v žep. Kako je z LP? Utemelji.

-če gre za zavrženo stvar- A dobi na podlagi okupacije LP na njej -če je prstan izgubljen in si ga je A prilastil (tatinski namen) zgreši tatvino in s tem postane nedobroverni posestnik. LP ima še vedno lastnik prstana -če želi prstan vrniti postane najditelj-

17. A je kupil hišo na deželi in se tja preselil. Nekega dne je opazil soseda, ki je preko njegovega dvorišča peljal voz drv. Vprašal ga je, kaj dela na njegovem. Sosed mu je odgovoril, da ima pravico voziti preko njegovega zemljišča. Kaj lahko stori A? Utemelji! Upoštevaj različne možnosti.

-če ima sosed služnost lahko A zoper prodajalca uveljavlja pravno napako, ker mu je zatajil služnost -A lahko toži soseda z negatorno tožbo in pozove prodajalca da vstopi v pravdo

145. A ju so ukradli kolo. Isto kolo je nevede, da je bilo ukradeno, kupil B na boljšem trgu. Čez čas je A izvedel, da je kolo pri B-ju in le tega tožil. Po litiskonstentaciji je B kolo odvrgel, saj se ni hotel pravdati. Kakšna bo usoda pravde na podlagi lastninske tožbe

-če je kolo odvrgel po litiskonstentaciji to ne povzroča težave, ker sodnik vedno obsodi na trenutek ob litiskonstentaciji -B bo obsojen na plačilo denarnega zneska (ocenil bo subjektivno vrednost A) -s tem ko je odvrgel si je samo zmanjšal možnost vrnitve

30. A opazi, da je pešcu, ki je hodil pred njim, iz žepa padla denarnica. A denarnico pobere. Ali je na njej pridobil posest? Kdo je lastnik denarnice in kako je z LP? Upoštevaj različne možnosti in utemelji!

-če jo je A pobral z nemenom, da si jo prislasti je postal nedobroverni posestnik, lastnik ostane od pešca -če jo je imel namen vrniti lastniku je nadjitelj- postane imetnik. LP ima pešec

74. A je na svojem zemljišču lovil ptice. Sosed B, ki so mu se ptice smilile, je na svojem zemljišču postavil velik klopotec, da bi jih ta s hrupom prestrašil in odgnal od A-jevega zemljišča. Ali lahko A od B-ja zahteva odstranitev klopotca? Morebitna pravna sredstva?

-če klopotca ne moremo opredeliti kot imisijo ne bo uspešen zoper B-ja -če bo mogoče opredeliti kot imisijo lahko uveljavi INTERDIKT UTI POSSEDETIS ali NEGATORNO TOŽBO (če trdi da ima služnost)

22. A je kupil stvar od B-ja, za katerega je zmotno mislil, da ni lastnik prodane stvari. B mu je stvar izročil. Ali je A postal lastnik stvari?

A je postal lastnik stvari, če je bil tudi B lastnik, ker je pomembnejše dejansko stanje kot pa osebno prepričanje. PRP, 152. primer.

134. A je prodal B-ju C-jevo stvar. Čez čas je postal A C-jev dedič. Stvar je zahteval nazaj od B-ja z rei vindikacijo. Ali bo uspel? Utemelji.

A kot civilni lastnik sicer lahko toži z rei vindikacijo, vendar ne bo uspel, ker se B kot bonitarni lastnik (mislim da dobroverni posestnik) lahko brani z ugovorom exceptio rei venditae et traditae (ugovor prodane in izročene stvari).

71. A je ukradel B-jeve škarje in jih prodal C-ju. C je slišal, da so škarje ukradene, zato jih je odvrgel. Pobral jih je D, ki je tudi izvedel, da so ukradene. Opredeli stvarnopravne položaje.

A-tat B-lastnik (neposestni) C-dobroverni posestnik (kasneje zloverni) D-dobroverni posestnik v začetku (kasneje nedobroverni)- ne more priposestvovati, kljub temu da kasnejša slaba vera ne škoduje, ker so ukradene stvari izvzete iz priposestvovanja -B lahko toži A-ja z ACTIO FURTI -D-ja lahko toži z REI VINDIKACIJO in tudi C-ja (kot fiktivnega posestnika, ker je dolozno opustil posest)

119. B kupi od A-ja kolo, za katerega je prepričan, da ni A-jev temveč, da ga je ta ukradel. Ali lahko B kolo priposestvuje?

B bo kolo lahko priposestvoval, saj več velja dejansko stanje kot pa njegovo subjektivno prepričanje. V primeru, da je kolo res ukradeno, pa ga ne bo mogel priposestvovati, saj so ukradene stvari izvzete iz priposestvovanja. PRP, 152. primer.

172. B da A-ju v zakup zemljišče. Pojavi se C, ki vzame plodove - tiste, ki so bile še na drevesu in tiste, ki jih je A že obral in so bili že v zaboju. Kakšna razmerja nastanejo, kakšni zahtevki se lahko uporabijo in kdo jih lahko uporabi?

C je zavezan A-ju iz naslova tatvine za plodove, ki jih je pobral z drevesa, in B-ju za tiste, ki so bili v zaboju. Oba lahko uveljavljata svoje zahtevke s conductio furtiva ali z reivindikacijo. A torej nima stvarnopravnega zahtevka glede plodov, ki so bili na drevesu, ker pridobiva lastninsko pravico na plodovih s percepcijo izvedeno s tihim privoljenjem lastnika in ne s separacijo. Če B dobi nazaj ukradene plodove, ga lahko A toži z actio conducti na interes.

29. A je kupil zemljišče s hišo v Galiji. Kako je z lastninsko pravico in posestjo?

Galija je provincialno zemljišče, zato A na zemljišču ne pridobi lastninske pravice, temveč samo pravico uporabe in uživanja (uti frui habere possidere - uporabljati, uživati, imeti in posedovati).

89. A je na boljšem sejmu kupil žimnico. Ko je prišel domov, je ugotovil, da je raztrgana, zato jo je nesel k tapetniku, da bi jo preoblekel. Ta je našel v žimnici vrečko zlatnikov. Za kaj gre? Kaj lahko kdo stori? Kaj je z lastninsko pravico?

Gre za najdbo, vendar to po rimskem pravu ni zaklad, ker je lahko zaklad le v nepremičnini (po našem stvarnem pravu je lahko tudi v premičnini). -Lastnik lahko zahteva zlatnike nazaj z rei vindikacijo -Ni verjetno, da bi šlo za zavrženo stvar, zato se je lastninska pravica na zlatnikih ohranila.

44. A ukrade B-jevega konja. Kako je z lastninsko pravico?

Lastninsko pravico na konju ohrani B, A pa pridobi na njem posest (postane nedobroverni posestnik)

173. A je vzel od B-ja za pet let v zakup njivo, da bi na njej prideloval solato. Ker so cene zelenjave padle, je že po enem letu pustil njivo neobdelano, tako da se je zaplevelila. Kakšne pravne posledice bo imelo njegovo ravnanje? Kaj, če se je nadležni plevel razrasel tudi na sosednje zemljišče in je sosed terjal odškodnino od lastnika B-ja?

Malomarnost je razlog za odpoved pogodbe in povrnitev odškodnine (v sklopu interesa), B lahko toži A-ja z actio locati, ki se glasi na interes.

62. A je odvrgel svoje zlato nalivno pero v najtamnejši kot svojega stanovanja in nato najnj pozabil. Kako je z LP in posestjo na nalivnem peru? Za kaj gre?

Moramo vedeti razliko med: ODVRGEL- pomeni, da jo lahko poišče, če želi ZAVRGEL- z namenom opustiti LP -A je stvar odvrgel brez volje, da bi na stvari opustil LP in posest ohranja- je premičnina: štejemo da ima posest dokler lahko vzame v posest in je le začasno odloženo iskanje (šibkost spomina ne škoduje posesti)

191. Dolžnik A upniku B-ju v zavarovanje svoje terjatve prepusti tujo stvar. Tožbe.

Na voljo je actio pigneraticia contraria, s katero zahteva prepustitev primerne stvari ali takojsnjo izpolnitev

122. A je kupil sužnja, ki mu je kmalu pobegnil. Ali ga lahko priposestvuje?

Priposestvuje ga lahko le v primeru, če na sužnju ni nihče drug pridobil posesti. (kaj to pomeni da štejemo da ohranja posest nad sužnjem dokler ga nekdo drugi ne vzame v posest?)

161. A ima užitek na srajci. Ker ima svojih srajc dovolj, jo da v najem B-ju. C pravi, da tega ne bi smel storiti. Kdo ima prav in zakaj?

Prav ima C, saj A ne bi smel dati srajce v najem, ker pošten mož tako ne bi izvrševal užitka. Užitkar se mora pri izvrševanju užitka na premičnih stvareh držati prave mere, da jih ne uniči. PRP, 237. primer.

194. A zastavi B-ju za potovanje, C-ju za popravilo hiše in D-ju za nakup sužnja, svoje zemljišče. Kako se poplačajo?

Prednost pri poplačilu ima C, ki je dal denar za popravilo hiše, B in D pa se poplačata po vrstnem redu, po katerem je zastavna pravica nastala (prior tempore, potior iure), torej najprej B, nato C. C-jeva pravica, da ima prednost pri izvršbi, se imenuje privilegium exigendi

21. A je dal sužnja B-ju, da mu služi v dobri veri. Suženj kupi stvar, bila pa mu je tudi izročena. Čigava je stvar? Utemelji.

Stvar ni A-jeva, ker sužnja ne poseduje. Stvar pa tudi ni B-jeva, če ni bila pridobljena iz njegovih sredstev. PRP, 98. primer.

187. Ticij je brez Gajeve vednosti zastavil njegov prstan, nato pa je Gaj postal Ticijev dedič. Ali lahko zastavna pravica na prstanu konvalidira?

Zastavna pravica ne konvalidira in zastavni upnik nima nobene stvarnopravne tožbe glede prstana.

184. Zastavni upnik A je imel zastavno pravico na gozdu. Iz lesa naredi ladjo. Ali je ladja predmet zastavne pravice?

Zastavni upnik bi moral pri dogovoru dodati, da je predmet zastavne pravice tudi vse tisto, kar je narejeno iz gozda. Če tega ni storil, potem ladja ni predmet zastavne pravice, ker ladja ni isto kot les. les pa je predmet zastavne pravice, ker je že v poznem klasičnem pravu veljalo, da so skupaj z matično stvarjo s tihim dogovorom zastavljeni tudi plodovi. PRP, 274. primer.

10. A s silo prežene B-ja iz zemljišča. Drugi dan B s silo prežene A-ja. Kaj stori pretor?

a) Pretor nudi varstvo A-ju v primeru, da je A sprva uporabil navadno silo, če pa je A B-ja spodil z orožjem, pa bo pretor prisodil zemljišče B-ju. b) Odvisno je, kdo je lastnik zemljišča. Če je lastnik B in ga A z navadno silo prežene, pa ga B z navadno silo prežene nazaj, bo pretor nudil varstvo B-ju, ker je A relativno viciozni posestnik.

196. A zavaruje svoj dolg tako, da ustanovi na konju pogodbeno zastavo (torej sme A konja še naprej uporabljati). Čez nekaj časa konj umre. Kaj ima na voljo zastavni upnik?

a) Zastavne pravice sigurno ni več, ker je stvar uničena; zastavna pogodba pa tudi ni bila sklenjena, ker je realni kontrakt in se sklene z izročitvijo stvari. Kaj torej? b) Po moje lahko zahteva zastavitev druge stvari, s čim, pa ne vem. c) Po moje ima obligacijskopravni zahtevek na povrnitev interesa, da bi imel terjatev zavarovano, drugače pa pač zastavna pravica ugasne. -kaj se zgodi če zastavljena stvar preneha (konj umre?)

152. A je imel na Bjevem zemljišču služnost pešpoti. Zaradi dolgotrajnega deževja je bila pot, po kateri je hodil čez Bjevo zemljišče, zelo razmočena in blatna, tako da praktično ni bila uporabna. B je v tem času popravljal dovoz do svoje hiše in ga nasul s svežim preskom. Ali lahko A od njega zahteva, da navozi pesek tudi na pot, po kateri je hodil čez Bjevo zemljšče, in mu tako omogočil izvrševanje služnosti. Ali lahko od Bja zahteva vsaj pesek, saj bo ta tako in tako ostal na zemljišču. Utemelji.

a) ne, ker služnost ne more obstajati v storitvi (lastnik služnosti je dolžan trpeti nemoteno izvrševanje služnosti, ni pa dolžan storiti ničesar- ni služnosti v dajatvi/storitvi) b)

135. A proda in izroči dobrovernemu B-ju vazo C-ja. Po enem mesecu A kot C-jev dedič postane lastnik vaze. Ali lahko z rei vindicatio terja B-ja? Utemelji, če bo uspešen. Če A odvzame B-ju vazo nazaj, katere tožbe, če sploh, ima na voljo B?

Če A zahteva vrnitev stvari z rei vindicatio kot civilni lastnik, ga lahko B, ki je bonitarni lastnik, zavrne z exceptio rei venditae et traditae. Če A odvzame B-ju vazo nazaj, ga lahko B toži s publicijansko tožbo. Na ugovor A-ja, da je lastnik (exceptio dominii), lahko B odgovori z replicatio rei venditae et traditae.

206. Kornelijansko zemljišče v lasti P-ja je bilo obremenjeno s hipoteko v korist A-ja za 2000, v korist B-ja za 4000 in v korist C-ja za 6000 sestercev. To zemljišče je kupil kupec N za 12000 sestercev in nato tudi poplačal vse dolžnike, kar pomeni, da je plačal dvakratno ceno zemljišča. Ali ima N kakšen zahtevek nasproti prodajalcu? Kaj bi bilo, če kupec ne bi poplačal upnikov?

Če N ne bi poplačal upnikov, bi mu bilo zemljišče evincirano, in K-ja bi lahko tožil na podlagi evikcije. Ker pa v tem primeru ni prišlo do evikcije, bo lahko tožil samo z actio empti na interes, ki ga je imel na tem, da zemljišče ne bi imelo pravnih napak (da ne bi bilo obremenjeno z hipoteko), torej na znesek, ki ga je moral zaradi tega plačati. Če pa je že pred sklenitvijo pogodbe vedel za obstoj zastavnih pravic na zemljišču, ne bo mogel ničesar zahtevati.

121. A je kupil konja, ki ga po zakonu ne more priposestvovati. Utemelji.

Če je vedel, da konja ne sme priposestvovati, kljub zmoti njegovo priposestvovanje ne bo uspešno, bodisi zato, ker ni v dobri veri, bodisi zato, ker tisti, ki je v pravni zmoti ne more uspešno priposestvovati. PRP, 153. primer. Po zakonu ni mogoče priposestvovati ukradenih stvari (lex Atinia). V tem primeru kupcu tudi dobra vera nič ne koristi. GLEJ TUDI ZGORNJI PRIMER.