Poslovna informatika
ERP
Celovita programska rešitev; omogoča integriran proces načrtovanja in upravljanja vseh resursov ter njihovo uporabo v okviru celotnega podjetja, ob tem pa lahko vključuje tudi dobavitelje in kupce podjetja. Glavni cilj ERP je povezati vse oddelke in enote podjetja oziroma njegove poslovne procese z enim samim informacijskim sistemom, s centralno bazo podatkov. Zagotavlja enoten uporabniški vmesnik za izvajanje in upravljanje osnovnih dejavnosti znotraj podjetja Olajša sodelovanje in povezovanje s kupci (e-trženje in distribucija) ter njihov vpliv na proizvodnjo podjetja, vključuje koncepta upravljanja odnosov s strankami in upravljanja oskrbovane verige.Glavne sestavine koncepta ERP so: Načrtovanje Nabava Proizvodnja Upravljanje z zalogami Vzdrževanje Finance Prodaja Distribucija in Upravljanje s kadri Težave: Kompleksnost uvedbe Prilagajanje organizacije programski rešitvi ali obratno?
ERP kupiš in prilagodiš lastnim potrebam, ERP kupiš in prilagodiš procese
ERP je celovita programska rešitev. Glavni cilj je povezati vse oddelke in enote podjetja oziroma njegove poslovne procese z enim samim informacijskim sistemom, s centralno bazo podatkov. Optimizacija posameznih poslovnih funkcij kot so finance in računovodstvo, proizvodnja, prodaja, kadri itd., ki so jo sicer omogočali informacijski sistemi teh funkcij, zaradi premajhne povezanosti in neusklajenega delovanja ni hkrati povzročila tudi optimizacije poslovnih procesov. Poslovni proces se ne ozira na organizacijsko strukturno ali funkcijsko področje, ampak prestopa meje posameznih oddelkov in povezuje delovanje različnih ljudi, sistemov in strojev. Slabosti nakupa se kažejo v relativno visoki ceni nakupa in stroških osnovnega prilagajanja rešitve, še večji pa so, ko organizacija ni sposobna v zadostni meri opredeliti svojih potreb in/ali v primeru, da uvajalec premalo pozna možnosti rešitve, kar je žal običajen pojav na takšnih projektih. Raziskave na področju uvajanja celovitih programskih rešitev so pokazale, da nakup tudi pri 80% pokrivanju informacijskih potreb ni smotrn. Organizacije morajo pokriti ostal delež procentov -prilagoditi svoje procese, informatizirati jih s posebnimi rešitvami. Te rešitve so lahko obstoječe ali pa razvite na novo, vendar pa jih je treba povezati s celovito rešitvijo. Držati se je treba načela, da mora biti prilagajanje procesov najboljši praksi ki je zajeta v celotni rešitvi največja možnaa, saj so v nasprotnem primeru stroški prilagajanja, vzdrževanja in dopolnjevanja preveliki. Tri možnosti: Modifikacija ERP rešitev, prilagoditev poslovanju- opiranje na najboljše tuje ali lastne prakse. Sprememba poslovanja oziroma popolna prilagoditev izvajanja poslovnih procesov in prevzem procesov najboljše prakse Podjetje se sprijazni s problemi, brez želenih rezultatov
LAN
Elektronske komunikacije- prenosne storitve- vrste omrežij LAN je krajevno računalniško omrežje. Njegov namen je v tem, da omogoča souporabo podatkovnih, programskih in strojnih virov ožje skupine uporabnikov. Tak pristop je zelo gospodaren. Posamezni uporabnik ima le tisto kombinacijo strojne in programske opreme ter podatkov, ki jo tekoče uporablja, ostalo opremo in podatke pa si uporabniki delijo.
Elektronski podpis
Elektronski podpis temelji na sistemu javnih ključev in je funkcionalno enak ročnemu podpisu. Tudi pred zakonom se obravnava enako, izveden pa je elektronsko. Osnovna ideja je v tem, da se na strani pošiljatelja uporabita tako javni kot tudi zasebni ključ. Ravno tako se oba uporabita za dešifriranje na strani prejemnika. Seveda ne gre za ista ključa na obeh straneh. Na strani pošiljatelja se uporabi zasebni ključ pošiljatelja in javni ključ prejemnika, na strani prejemnika pa zasebni ključ prejemnika in javni pošiljatelja. Pošiljatelj tvori podpis besedila; pošiljatelj šifrira podpis s svojim zasebnim ključem; pošiljatelj šifrira besedilo s prejemnikovim javnim ključem in ga skupaj s podpisom pošlje prejemniku; prejemnik dešifrira besedilo s svojim zasebnim ključem; prejemnik dešifrira podpis s pošiljateljivim javnim ključem. Če se podpis prilega besedilu, pomeni, da je pravi. S tem je potrjena istovetnost pošiljatelja in sporočila. Ker je bil podpis šifriran s pošiljateljevim zasebnim ključem, ga prejemnik ne more spremeniti. S tem pa tudi ne more spremeniti besedila, ker se mu potem podpis ne bi več prilegal. To ni elektronski podpis, je le digiraliziran ročni podpis
Funkcijski silosi v informatiki
Funkcijska razdrobljenost- nihče od sodelujočih v posameznih delovnih procesih nima celotnega pregleda nad procesom (poslovni proces, ki je namenjen izpolnjevanju kupčevih potreb, tako poteka skozi več funkcijskih oddelkov. Zaradi kontrol, ki so prisotne ob prehodu rezultatov iz ene funkcije v drugo, se pojavljajo številne zamude in napake, ki podaljšujejo čas, potreben za izpolnitev kupčevega naročila). Tako organizirano podjetje ni pripravljeno na sporten odziv na kupčeve zahteve in visoko kakovost storitev.
Vrste e-poslovanja
Glavne tri skupine udeležencev e poslovanja so podjetja, državne in javne službe in posamezniki kot potrošniki oziroma končni uporabniki. B2B (med podjetji) Elektronsko bančništvo za pravne osebe Med podjetjem in dobavitelji RIP- najstarejša oblika E- tržnice (spletna mesta, kjer si množica ponudnikov in povpraševalcev izmenjuje informacije in sklepa posle, delimo jih na vertikalne in funkcijske) B2C (med podjetji in potrošniki) E - trgovine/ spletne trgovine E- blagovnica, vključuje več neodvisnih e- trgovin C2C (med potrošniki) Primer: Ebay G2B (med javno upravo in podjetji) Izvajanje javnih razpisov, oddajanje napovedi za odmero DDV G2C (med javno upravo in državljani) Oddaja napovedi za odmero dohodnine G2G (znotaj javne uprave)
Razlika med virusom, hroščem, trojanskim konjem in črvom
Hrošči so programske napake (v računalniškem žargonu) in so osnovni problem računalniških sistemov. Trojanski konj je program, ki je sicer uporaben in koristen, vendar vsebuje skrite ukaze. Ti ukazi se izvršijo le, če je izpolnjen določen pogoj; na primer ko je v obdelavi zapis z določeno matično številko ali določenim bančnim računom. Takrat pride do škodljivih posledic. Virus je kratek program, ki je dobil takšno ime zato, ker se lahko razmnožuje in širi podobno kot biološki virus. Ko izvajamo gostiteljski program, ki vsebuje virus, se izvede tudi virus. Sprogramiran je tako, da vrine kopijo samega sebe v program, ki z njim še ni okužen. Proces se ponavlja in virus se hitro širi. Virus se torej lahko širi le s pomočjo drugih programov, gostiteljski program, ki je okužen z virusom, pa zato lahko smatramo kot obliko trojanskega konja. Ko so izpolnjeni določeni pogoji, sproža virus tudi bolj ali manj neprijetne in škodljive nepričakovane dogodke (padanje črk z zaslona, uničenje podatkov in programov). Virus spremeni datoteko, ko se vanjo skopira. Črv je program, ki ne spreminja datotek, ampak se zasidra v notranjem pomnilniku in se razmnožuje po računalniškem omrežju. Tako zaseda računalniške pomnilnike in omrežna sredstva. Lahko prislužkuje tipkovnici, sodeluje pri napadu na tuj računalnik ali pa briše oziroma spreminja podatke. Da se črv sploh lahko namesti na računalnik je največkrat kriva napaka operacijskega sistema. Glavna razlika med virusom in črvom je, da virus potrebuje gostitelja!
Informacijska tehnologija vs informacijski sistem
IT predstavlja tehnološko osnovo sodobnih IS. Omogoča shranjevanje podatkov, pridobivanje informacij, komunikacijo med zaposlenimi, s strankami, dobavitelji = mnogo stvari pomembnih za organizacijo IS pa je poslovanje večine današnjih podjetij vitalnega pomena in vpliva na poslovni uspeh podjetja, saj omogoča učinkovito izvajanje poslovnih procesov, poleg tega pa zagotavlja tudi informacije za uspešen management podjetja in zagotavlja prednost pred konkurenco.
IS ločljivost v organizaciji
Individualno, skupinsko, organizacijsko in medorganizacijsko povezovanje z obsega poslovanja
Pravočasnost in dostopnost informacije + primer
Informacije predstavljajo (in njihova kakovost) tisti kritični vložek, od katerega je posledično odvisna kakovost odločitve. Za učinkovito odločanje je pomembno, da je odločevalcu, od trenutka potrebe po nformaciji do trenutka pridobitve te informacije, informacij, ki jo potrebuje za odločanje, na voljo čim prej (dostopnost informacije) oziroma pravočasno. S časom namreč vrednost informacije pada- kasneje ko nekaj izvemo, slabše se lahko na to pripravimo.
Razlika med računalnikom z uporabniškim programom in informacijskim sistemom
Informacijski sistem sestavljajo strojna oprema, programska oprema, podatki, postopki, ljudje
Pametni informacijski sistem
Inteligentni posrednik, IS, ki opazuje uporabnika in okolje ter avtonomno rešuje vsakodnevne naloge tajnice in asistenta. Primer: Excite, Lycos *Ekspertni sistemi- IS za podporo ali avtomatizacijo odločanja na ozkem problemskem področju, ki se obnaša podobno kot strokovnjak. Prednost: znajo rešiti problem tudi pri nepopolnih podatkih in da so sposobni pojasniti kako so prišli do te rešitve *Direktorski IS:omogočajo direktorjem dostop do podatkov iz organizacije in okolja *Poslovno intelignečni sistemi: omogočajo celovito, na nivoju organizacije, podpirajo odločitvene procese. Predvsem managerjem omogočajo enostaven in celovit dostop do podatkov in njihovo analzo
Programiranje
Je sodoben razvoj programskih rešitev. Poteka tako, da izdelamo več manjših programskih komonent (tudi modulov) in jih na koncu povežemo v celoto ter opremimo z uporabniškim vmesnikom
Ključi
Ključ je skrivni podatek, ki se uporabi pri štifriranju in dešifriranju. Ključ je parameter šifre, v katerem je zajeta vsa skrivnost pri šifriranju. Podatke lahko pred nedovoljenimi posegi zaščitimo tudi tako, da jih zapišemo v šifrirani obliki. Take podatke lahko razumemo samo, če jih znamo dešifrirati. Verjetnost, da bi nekdo nedovoljeno prišel ne samo do podatkov ampak tudi do metode šifriranja in njenih parametrov, se zelo zmanjša. Simetričen sistem zasebnih ključev🡪 en sam zasebni ključ, ki ga poznata pošiljatelj in prejemnik. Pomanjkljivost je, da ključ poznata najmanj dva in da za vsakogar, s katerim komuniciramo, potrebujemo drugačen ključ. Asimetričen sistem javnih ključev🡪 dva šifrirana ključa, javnega in zasebnega, ki sta v matematičnem razmerju. Vendar, pa iz javnega praktično ni mogoče ugotoviti zasebnega in obrato, le sta le ključa dovolj dolga. Postopek je asimetričen zato, ker se ključ za šifriranje razlikuje od ključa za dešifriranje. Zasebni ključ je zaupen, tako da ga pozna samo lastnik. Elektronski podpis
Slabost pri varnosti z gesli
Lahko ga pozabimo, lahko je razpoznavno in značilno za določen tip človeka ter ga zato lahko uganemo, lahko gledamo preko ramena ali pa prepričamo osebo, da nam ga zaupa kar sama, včasih tudi nezavedno.
Ali se splača prenavljati ali na novo narediti informacijske sisteme v podjetjih in vrste teh
Lasten razvoj programskih rešitev- predpogoj za izvedbo te variante je predhodno oblikovanje poslovnega modela oziroma poslovnih procesov podjetja kot celote. Potrebna je nabava ustreznega orodja CASE ter zamenjava ali preoblikovanje obstoječe računalniške arhitekture s sodobno večslojno. To zahteva dodatno izobraževanje informatikov in uporabnikov v podjetju. Z ekonomskega vidika je prehod na nova orodja, gledano le s stališča informatizacije težko opravičljiv, vložek v novo tehnologijo pa se povrne s poenostavitvijo, racionalizacijo in standardizacijo poslovanja. Nova tehnologija skrajšuje razvoj ter poenostavlja in bistveno zmanjšuje obseg vzdrževanja programskih rešitev. Slabost: razvoj novih programskih rešitev z novimi informacijskimi orodji, ki pokrivajo vsa poslovna področja, predvideva tudi prilagoditev obstoječih rešitev na novo tehnologijo. Nakup ali najem programskih rešitev- močno skrajšamo čas razvoja in znižamo tveganje, da bo rešitev neustrezna. Pri lastnem razvoju je to tveganje večje. Z nakupom ali najemom pridobimo morebitno tuje znanje in refernčne modele izvajanja poslovnih aktivnosti na odobravanem področju, imenovane tudi »najboljša praksa«. Slabosti nakupa se, ob razmeroma visoki ceni programskih rešitev in stroških lastništva, izkažejo predvsem v problematiki uvajanja oziroma prilagajanja informacijskim potrebam uporabnikov in prenosu vseha znanja, potrebnega za vzdrževanje in nadaljni razvoj, na informatike podjetja. Podjeje se izogne stroškom lastništva tako, da rešitve običajno tudi s potrebno računalniško opremo najame. Pri tem pa se še dodatno zmanjšajo možnosti prilagajanja rešitve posebnim potrebam podjetja. Zato je najem nekoliko primernejši za manjše organizacije z manj posebnostmi. Primerjava razvojnih usmeritev. Izbira dogradnje programskih rešitev na obstoječi arhitekturi pomeni v primerjavi z lastnim razvojem največkrat trenutno cenejšo in s stališča informatizacije enostavnejšo rešitev. Rešitev ni pogojena z morebitno prenovo poslovnih procesov in njihovo informatizacijo. Usmeritev v lasten razvoj programskih rešitev z uporabo sodobnih razvojnih orodij je smiselna od prejšnji poenostavitvi, racionalizaciji in standardizaciji poslovnih procesov. Seveda jo je možno izve
Primer etične dileme v podjetju na podlagi informacij
Maksimirati splošno dobro: Človek naj se odloča tako, da je najbolje za družbo kot celoto Maksimirati osebno dobro: človek naj se odloča tako, da bo zanje dolgoročno in v najširšem smislu najbolj koristno. Pravilno obravnavati druge: človek naj obravnava druge ljudi, tako kot želijo da bi oni obravnavali njega Viri etičnih problemov: zasebnost, točnost, lastnina, dostop Primer: pravica do elektronske pozabe
Management podatkov, problemi
Managerska znanja Znanaja s področja poslovanja in organiziranosti podjetja Znanja s področja informacijske tehnologije Vsi morajo imeti ta znanja, le deleži so različni. Zgoraj več managerskega spodaj bolj tehnološka znanja
Modeliranje procesov, BPMN (= busness process modelling notation); Znanja iz modeliranja poslovnih procesov, ki je bilo na vajah prikazano s programom Bizagi
Modeliranje in modele uporabljamo v vsakdanjem življenju na mnogih področjih. Namen modeliranja je abstrakcija realnosti, da jo lažje razumemo. Šele ko stvar razumemo, jo namreč lahko naredimo, spremenimo, izboljšamo.
Tekmovalne sile (Porter)
Na poslovanje podjetja oziroma njegov položaj v panogi in posledično na privlačnost panoge vpliva 5 tekmovalnih sil: Grožnja novincev, Pogajalska moč kupcev, Pogajalska moč dobaviteljev, Stopnja tekmovalnosti, Pritisk nadomestnih izdelkov
Nariši sistem OLAP (= sprotna analitična obdelava podatkov)
OLAP omogoča neposreden dostop do podatkovnih virov in izdelavo »poljubnih« pogledov na podatke. Poljubnost je seveda omejena na eni strani s podatki, ki jih vir vsebuje, in njihovo organizacijo, na drugi strani pa s pravicami posameznega odločevalca do posametnih pogledov na podatke. Z uporabo orodij za sprotno analitično obdelavo podatkov je torej managerjem omogočeno, da si sami enostavno pripravijo pogled na podatke, kot ga za dano odločitveno situacijo potrebujejo, ter da z enostavnim spreminjanjem pogleda na podatke ugotavljajo kateri podatki so zanimivi in relevantni za sprejemanje poslovnih odločitev. Orodja Olap omogočajo večdimenzionalen pogled na podatke, njihovi bistveni značilnosti pa sta preprosta uporaba in prilagodljivost pogleda na podatke.(= da lahko z nekaj kliki miške dobimo poljuben prerez podatkov, praviloma v obliki vrtilne tabele.) Možnosti: Enostavna izdelava pogledov na podatke in njihov prerez v obliki grafov različnih tipov; izdelava primerjav; opredelitev pravil za prikaz izjem; iz obstoječih podatkov izračunati nove; izračun agregatnih podatkov Operacije: Vrtanje v globino: Podatke prikažemo podrobneje. Pogosto uporabimo vrtanje, ko opazimo v tabeli zanimiv sumaren podatek in nas podrneje zanima, kako je do te vrednosti prišlo. Zvijanje: podatke prikažemo manj podrobno.operacija je nasprotna vrtanju v globino. Rezanje: naredimo izbor podatkov, prikažemo podkocko. Vrtanje: pivot; obračamo pogled na podatke Prikaz izjem: orodje nas opozori, da nekatere vrednosti podatkov odstopajo od ostalih vrednosti
Integriranje
Organizacije so običajno sestavljene iz enot, ki izvajajo posamezne funkcije ali pa so geografsko razpršene. Enote so z informacijskimi sistemi med seboj bolj ali manj tesno povezane, zelo tesno povezanim pravimo, da so integrirane. V dveh nepovezanih enotah je treba podatke, ki jih uporabljata obe, dvakrat vnesti v IS, kar povela verjetnost za napake. Dve enoti sta povezani, kadar vsaj ena od njiju uporablja podatke za druge, na primer, enota finančnega računovodstva prejme iz enote proizvodnje tedensko sumirano informacijo o proizvodnji. Dve enoti pa sta integrirani takrat, kadar prenos podatkov sploh ni potreben, ker obe uporabljata isto bazo podatkov. Dogodki v eni enoti istočasno vplivajo na delovanje druge. Pri dovolj razvitih elektronskih komunikacijah je to možno tudi, če so enote geografsko oddaljene.
Trije tipi podatkov v ERP sistemih + povezava s poslovnimi procesi
Organizacijski podatki Matični podatki- intitete povezane s procesi: zaposleni, dobavitelji, stranke, blago material; vezan na to o kom/o čem kar je povezano z izvajanjem procesa Transakcijski podatki- predstavljajo posledice izvajanja procesov. Beležijo poslovne dogodke. Primer: Nakup (matični podatek= št. kupca, ime, transakcijski podatek= količina, potem so še ptevilka računa, datum) Povezava: So povezani s poslovnimi procesi So posledica izvajanja poslovnega procesa
Management podatkov, problemi
Otoki informacij- IS v podjetju ločeni. Če so sistemi nepovezani, organizacija pa ena sama. Ne bi bilo podvajanja podatkov, v več bazah torej v večih IS (= baza podatkov in program) Nepovezane baze podatkov torej pripeljejo do otokov informacij- ker informacije ne pretekajo med sabo. Niso zaželjeni vendar so pri velikih podjetjih skoraj neizogibni Problem: dolgoročno uvajanje celotnega bi trajalo tako dolgo, da bi vmes že zastarelo. Rešitev: spletne rešitve Okolje pajkove mreže- ko podatki ne krožijo, zaradi več podatkovnih baz, nepovezanih; sistem je prevelik in vzpostavljanje enotnega sistema je prekompleksen; Druga možnost je, da nekdo podatke zaklepa- jih zadrži zase Primer: izdelava dvigal (prodajna služba- proizvodnja) Informacijska vrzel- vedno več podatkov imamo, sistemi se povečujejo, generiranje podatkov. Podatki niso v taki obliki, da bi bili v takšni obliki, ki bi jo želeli imeti managerji za odločanje (ravno zaradi okolja pajkove mreže in otokov informacij), ne omogočajo odločanja, vzel med tistimi podatki ki jih imamo in tistimi ki jih rabimo. Imamo podatke, nimamo pa informacij Z drugimi besedami: informacijska vrzel je razlika med zbranimi podatki oziroma podatki, ki so na voljo v podatkovnih bazah in potrebnimi infomracijami. Preobremenjenost s podatki ni nič manjši problem kot pomanjkanje ustreznih informacij. Zato je ena od kritičnih točk načrtovanja podatkovnih baz in zbiranja podatkov prav ugotavljanje podatkovnih potreb- le te se lahko lotimo z podatkovnim modeliranjem (114)
PB integrirana
PB mora biti integrirana. To pomeni, da vsebuje podatke za mnoge uporabnike, pri čemer vsakega od njih praviloma zanima le manjši del celote. Ker pa se potrebe uporabnikov med seboj prekrivajo, to pomeni da z integrirano podatkovno bazo zmanjšamo podvajanje podatkov na najmanjšo možno mero.
Podatek, informacija + primer
Podatek je nosilec informacije oziroma njena fizična predstavitev. Podatki so nevtralna dejstva o stanjih. Nas zanimajo predvsem stanja v podjetju in njegovem okolju. Predstavljeni so z zaporedjem znakov določene abecede v določenem jeziku (strukturiranji podatki, besedilo, slike, zvok, video) Informacija je tako zaporedje znakov v nekem jeziku, ki je sintaktično pravilno, razumljivo in ima za prejemnika uporabno vrednost. Podatek= slika, informacija=prikaz miselnega vzorca iz slike pove nekaj o snovi
Podatkovni viri za analitično uporabo
Podatki v operativnih podatkovnih virih so pogosto neintegrirani, zato se prekrivajo, opisi niso enaki, indetifikatorji se prikrivajo. Zato je treba za analize, za katere je običajno potrebnih veliko podatkov iz različnih operativnih podatkovnih virov, podatke prej integrirati in prečistiti. Uporaba podatkov na operativni ravni: Da se podatki ne podvajajo Trenutne vrednosti podatkov Dostop do podatkov pogost Da se način uporabe podatkov le redko spreminja Visoka zanesljivost, čas dostopa pa kratek Uporaba podatkov na analitični ravni Podatkov ne posodabljajo, zato podvajanje ni problem Tudi zgodovinski podatki Da je dostop do podatkov neenakomiren Raznolik način uporabe podatkov Za zahtevnejše analize smo pripravljeni počakati tudi dlje, zato zanesljivost ni tako pomembna
(Primer uporabe) PB
Podatkovna baza je strukturirana zbirka medsebojno povezanih podatkov, ki je shranjena na računalniškem nosilcu podatkov. V podatkovnih bazah hranimo podatke o entitetah, to so predmeti in dogodki, ki so povezani s poslovanjem organizacije, pa tudi o povezavah med njimi. Namen PB: hranjenje podatkov za izvajanje poslovnih operacij oziroma za izvajanje operativnih poslovnih procesovm kot sta na primer prodaja ali nabava. Zagotavljanje podatkov za potrebe managementa oziroma pokrivanje informacijskih potreb pri načrtovanju, spremljanju in odločanju. Pogosto so potrebe po podatkih tu manj podrobne, podatki so predstavljeni v zgoščeni obliki. Ker je podatkovna baza praviloma integarirana, je po navadi njena uporaba zelo raznolika. Za učinkovito informacijsko podporo je zato pomembno razumevanje različnih potreb uporabnikov, ko govorimo o uporabnikih podatkovne baze, niso mišljeni le tisti, ki podatke uporabljajo, ampak tudi vsi, ki imajo opravka s podatki (vnos, ažuriranje...) Dve skupini uporabnikov: Operativni uporabniki-🡪 ukvarjajo se s trenutnimi in zelo neposrednimi odločitvami; na primer: Koliko pošiljk moramo pripraviti danes? Kje je ta trenutek pošiljka? Kakšen je skupni znesek računa? Koliko izdelkov imamo na zalogi? Uporabniki podatkov za podporo odločanju (analitična raven)🡪 Širša in dolgoročnejša vprašanja. Na primer: Primerjava prodaje določenega izdelka v prvem trimesečju lani in letost; primerjava prodaje po regijah za vse izdelke in za vsak izdelek posebaj; vpliv postavitve izdelka v trgovini na njegovo prodajo; kakšne bi bile posledice 5-odstotnega povečanja cen na prodajo (elastičnost povpraševanja) Glede na način uporabnikovega dostopa do PB: Dostop z vnaprej pripravljenimi programskimi rešitvami: gre v večini primerov za zaslonske maske za vnos podatkov v bazo, pripravljena poročila za izpis na tiskalnik oziroma zaslon računalnika ali programske rešitve za zahtevnejšo obdelavo podatkov- primer: statistične obdelave. Tak način uporabe je primeren za aktivnosti kjer so postopki vnaprej dobro definirani, to je praviloma pri izvajanju procesov na operativni ravni. Tako pokrijemo pretežno potrebe po dostopu do podatkov za operativne uporabnike Ad hoc dostop do podatkov: vnaprej ni predviden
Razlika med uporabno in poslovno informatiko
Poslovna informatika je uporabna informatika, ki se ukvarja z uporabo računalnikov v poslovnih sistemih. Poslovna informatika je znanstvena disciplina, ki se ukvarja z oblikovanjem, uvajanjem in izvajanjem poslovnih informacijskih sistemov v organizacijah in v poslovnem okolju. Informatika se deli na tehnično in uporabno- poslovna informatika je del uporabne, ki se ukvarja s tem kako računalnike čimbolj smotrno in učinkovito uporabiti v praksi.
Razlika med provizijo za preusmerjanje in prihodki od transakcij
Prihodki od transakcij- podjetje prejme provizijo glede na število in obseg transakcij. Če prodajamo stanovanje, običajno posredniku plačamo provizijo glede na vrednost. Podobno je s prodajo na tržnici C2C, kot je na primer Ebay. Provizije za preusmerjanje- model je podoben kot oglaševanje. Razlika je v tem da se pri oglaševanju plačuje prostor na spletni strani, v tem primeru pa provizija, ki je odvisna od števila preusmerjenih obiskovalcev na spletne strani, ki jih oglašuje pasica. Velikost provizije je lahko odvisna tudi od prometa s preusmerjenimi obiskovalci. Tipičen primer je Najdi.si, ki nam ob iskanju besede »Tunizija« ponudi sponzorirano povezavo do spletne strani tržne agencije Kompas.
Računalništvo v oblaku + dve prednosti računalništva v oblaku v primerjavi z lastnim najemom storitev kot uporabnik
Računalništvo v oblaku je slog računalništva, pri katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na voljo kot storitev preko interneta. Zanj je značilna avtomatizacija, samopostrežnost in elastičnost zagotavljanja virov. Računalniški viri (aplikacije, podatki, diski, odjemalci...) se ne nahajajo več na našem računalniku, temveč so združeni na varnem mestu pri specializiranem ponudniku. Ker niso neposredno vezani na dejansko infrastrukturo, lahko delujejo med seboj popolnoma neodvisno, uporabniki tako postanejo neodvisni od strojne opreme, saj do svojih IT virov, preko spletnega brskalnika dostopajo preko oddaljenih strežnikov. Prednost oblačnih storitev je, da so informacije dostopne povsod in vedno takrat, ko jih potrebujemo ne glede na napravo, operacijski sistem ali platformo računalniškega sistema ter lokacijo s katere dostopate do storitve. V zadnjih letih ponuja računalništvo v oblaku še več prednosti. Zdaj lahko osebne datoteke (fotografije, videoposnetke, dokumente, glasbo ipd.) prenašamo v strežnike v oblaku in do njih dostopamo iz katerega koli računalnika, pri čemer smo zaščiteni pred izgubo datotek zaradi virusov, pokvarjenih trdih diskov ali človeških napak. Pri računalništvu v oblaku gre v grobem za to, da se operacije, ki smo jih tradicionalno vajeni na pisarniškem računalniku, prenesejo na neko strežniško mesto. Primer: spletna pošta, spletni dokumentni siste, spletni informacijski sistem Primerjava: združevanje (konsolidacija) virov: viri (pomnilnik, procesor, hramba podatkov, platforme, aplikacije, namizja itd.) so združeni v homogeno celoto, v kateri več ne ločimo posameznih virov glede na namen, in jih lahko uporabljajo vsi informacijski procesi; uporabniki storitev oblaka večinoma ne moremo vedeti, na katerem fizičnem viru se izvaja naš proces ali nahajajo naši podatki; univerzalen dostop: vsi viri so na voljo prek standardnih omrežij in so prek standardnih protokolov preprosto dosegljivi širokemu naboru uporabnikov in uporabniških naprav; samopostrežba na zahtevo: uporabnik storitev v oblaku si lahko sam ustvari vire, ki jih potrebuje - brez potrebe po udeležbi osebja, ki oblak upravlja; hitra elastičnost: uporabnik storitev v oblaku lahko hitro pridobi
Relacijska shema (kaj je) + na izpitu nariši
Relacijski model podatkov temelji na matematični teoriji relacij. Podatki so potemtakem organizirani v relacijske podatkovne strukture, ki pa so predstavljene z dvodimenzionalnimi tabelami. Praviloma hranimo v eni tabeli podatke o vseh istovrstnih entitetah ali o vseh istovrstnih povezavah. Vsaka vrstica predstavlja eno entiteto ali povezavo. Vsak stolpec pa predstavlja en atribut oziroma lastnost, v njem so shranjene vrednosti tega atributa za vse entitete te vrste. Stolpcu relacije pravimo tudi polje, vrstici pa podatkovni zapis. Glavni ključ relacije je tisti atribut ali skupina atributov, ki med seboj ločujejo podatkovne zapise v tabeli. Pogosto pa v relacijah en sam atribut ne zadošča zahtevi za glavni ključ relacije. Praviloma to velja za relacije, ki predstavljajo povezave med entitetami. V tem primeru moramo za glavni ključ izbrati več atributov, za katere velja, da se vsaka kombinacija njihovih vrednosti pojavi v eni vrstici, pravimo da ima relacija sestavljen glavni ključ. IZDELEK (IZDELEK#, NAZIVIZDELKA, ME, CENA)
Kaj je mera in katere so dimenzije v večdimenzionalnem modelu
Sheme, ki jih lahko realiziramo so preproste in blizu načina razmišljanja analitika/odločevalca. Večdimenzionalni model dopušča organizacijo podatkov v obliki večdimenzionalne kocke, ki prikazuje vrednost prodaje glede na izdelek, regijo, čas. Stranice kocke so dimenzije. Vsaka točka oziroma element kocke je na preseku koordinat, ki jih ddefinirajo stranice kocke. Elementi kocke so mere poslovanja glede na dimenzije. Primer: mera je vrednost prodaje za neko kombinacijo dimenzij izdelek, regija in čas.
Razlika med simetričnim in asimetričnim šifriranjem + pomanjkljivosti + skica!
Simetričen sistem zasebnih ključev🡪 en sam zasebni ključ, ki ga poznata pošiljatelj in prejemnik. Pomanjkljivost je, da ključ poznata najmanj dva in da za vsakogar, s katerim komuniciramo, potrebujemo drugačen ključ. Poleg tega lahko ključ kdo ukrade, medtem ko ga pošiljatelj pošilja prejemniku. Izboljšanje: asimetrično šifriranje Asimetričen sistem javnih ključev🡪 dva šifrirana ključa, javnega in zasebnega, ki sta v matematičnem razmerju. Vendar, pa iz javnega praktično ni mogoče ugotoviti zasebnega in obrato, le sta le ključa dovolj dolga. Postopek je asimetričen zato, ker se ključ za šifriranje razlikuje od ključa za dešifriranje. Zasebni ključ je zaupen, tako da ga pozna samo lastnik.Omogoča elektronski podpis.
Relacijska podatkovna baza
Strukturo podatkov določa podatkovni model- to je množica pravil, ki predpisuje organiziranost in strukturiranost podatkov v PB. Danes prevladuje organiziranost v tabelah. Za podatkovne modele velja: Omogoča naj opis problemskega področja s podatki s katerimi bo mogoče izraziti čim več detajlov Hkrati naj bo opis čim preprostejši, da je za uporabnika obvladljiv in razumljiv. Danes poznamo predvsem modele: hierarhični mrežni, relacijski, objektni, večdimenzionalni Relacijska baza podatkov: temelji na matematični teoriji relacij. Podatki so organizirani v relacijske podatkovne strukture, ki pa so predstavjenje z dvodmenzionalnimi tableami. + glej vprašanje 2
TPS, BI na primeru
TPS in BI sta osnovni dve vrsti informacijskih sistemov. TPS= transakcijski informacijski sistemi; podpirajo operativne poslovne procese in s tem osnovno dejavnost organizacije. Torej podpirajo oziroma omogočajo izvajanje osnovne dejavnosti organizacije. Primer: osnovna dejanost tovarne avtomobilov je izdelava avtomobilov. Ta se izvaja v nizu poslovnih dogodkov ali transakcij, kot so naročilo kupca, naročilo materiala in sestavnih delov, plačilo delavcev, plačilo elektrike, izstavitev računa. TPS zbira, obdeluje in hrani podatke o ponavljajočih vsakodnevnih poslovnih transakcij. Podjetje, ki ne bi moglo sprejemati naročil, izstavitev računa ali obračunati davkov, ne bi moglo opravljati osnovne dejavnosti. TPS so se pojavili najprej, ker gre za večinoma preproste, natančno določene in vnaprej znane operacije s podatki, ki jih je zato možno skoraj v celoti avtomatizirati. Osnovni cilj TPS je zagotavljati vse potrebne informacije za pravilno in učinkovito poslovanje, ki jih predpisuje zakon in določa politika organizacije. Težava TPS: velika količina podatkov, vhodne podatke je treba vnesti ročno. BI so poslovnointeligenčni sistemi, podpirajo odločitvene procese v zvezi z načrtovanjem in nadzorom. Zagotavlja informacije, ki so potrebne za upravljanje organizacije oziroma ima svoje izhodišče v potrebah po informacijah za načrtovanje in nadziranje pravih stvari v pravem času in na pravem kraju. Informacije, ki jih zagotavlja BI, omogočajo prejemanje odločitev, ki omogočajo učinkovitejše delovanje organizacije. Brez BI v takšni ali drugačni obliki dolgoročno ne more obstati nobena organizacija. Osnovne značilnosti BI: (v izpitu na primeru nakupovalnega središča) Ukvarja se z načrtovanje in nadzorom organizacije Vhod so podatki ki so shranjeni v TPS Primerja dejansko stanje z načrtovanim Proizvaja poročila Rezultati se uporabljajo znotraj organizacije Podatki so agregirani, sumirani in ne nujno zelo natančni
Naloge informatikov
Tehnični informatiki se izobražujejo na tehničnih fakultetah in so usposobljeni predvsem za gradnjo računalnikov Poslovni informatiki, ki se izobražujejo na poslovnih fakultetah pa so usposobljeni za uporabo računalnikov pri gradnji, uvajanju in izvajanju poslovnih informacijskih sistemov.
Sestava IS
Tehnološki del: IT, informacijska tehnologija omogoča uporabo, zajemanje, shranjevanje, prenašanje in obdelovanje podatkov ter informacij: Računalniška strojna oprema Računalniška programska oprema Baze podatkov Komunikacijska tehnologija Mehki gradniki pa so: Ljudje Management informacij V grobem je IS sestavljen iz strojne in programske opreme, podatki, postopki, ljudje
Zlonarmerna programska koda
Trojanski konj, virus, črv, oglaševalno programiranje, vohunsko programiranje, socialni inžiniring
IS- nakup ali razvoj lastnega
V metodi življenjskega cikla na drugem mestu -razvoj: podrobna analiza potreb Za nakup se odločijo, ko z rešitvijo na trgu zasledimo čim več opredeljenih potreb Razvijemo svoj lastni IS v nasprotnem primeru Primer: canvas/ student.net
Kako e slog vpliva na elektronsko poslovanje v SLO
Večanje količin uporabnih informacij- posledično pravilne odločitve, e trgovanje (kupovanje in ponudba storitev in izdelkov, sodelovanje s poslovnimi partnerji, učenje na daljavo... ) ...
Kaj in kako se odloči vrednost informacije? + primer
Vrednost informacije lahko teoretično določimo kot vrednost spremembe v obnapanju prejemnika, zmanjšano za stroške pridobitvene informacije. Prispevek določene informacije k boljšemu odločanju oziroma obnašanju je včasih težko ali nemogoče ugotoviti. Včasih ga lahko približno ocenimo, v nekaterih primerih pa ga je možno zelo natančo izraziti v denarnih enotah. Vrednost informacije se spreminja s časom. Na splošno se manjša. Če dobimo informacijo dovolj zgodaj, imamo dovolj časa za odločanje in izvedbo odločitvo. Vrednost take informacije je gotovo večja kot v primeru, da jo dobimo kasneje, ko je za ukrepanje že prepozno. Pravočasno dobljena informacija je lahko dragocena, ista informacija, ki pride prepozo, pa ni vredna skoraj nič. Vrednost informacije je odvisna tudi od kakovosti. Zlasti pomemben element kakovosti, ki vpliva na vrednost informacije je popolnost. Informacija je na splošno nepopolna, tako kot je nepopoln kakršen koli model realnega sistema, z vidika potreb posamezne odločitvene sitacuje pa je informacija lahko popolna. Pri popolni informaciji najlažje izračunamo njeno vrednost, včasih celo povsem natančno.
Prednosti in slabosti neposrednega in vzporednega uvajanja informacijskega sistema
Vzporedno delovanje starega in novega sistema med uvajanjem. Takšno uvajanje je zelo naporno, kar zahteva dvojno delo, vendar pa je tudi najvarnejše. Če se izkaže, da nov sistem v praktičnem okolju ne deluje dobro, se še vedno lahko delo nadaljuje vnaprej po starem sistemu, dokler se pomanjkljivosti novega ne odpravijo. Vzporedno delo traja navadno en mesec ali pa dlje, tako da pridejo na vrsto vse možne operacije. Neposreden prehod s starega na nov sistem je najlažji, najhitrejpi in povezan z večjim tveganjem. Uporabimo ga, kadar vzporedno delo ni možno, kadar starega sistema sploh ni ali kadar smo prepričani, da je tak prehod ni smiseln.
vrste znanj (managersko, poslovno, tehnično) + razlike med njimi+ primer
Zaposleni v službi za informatiko so lahko pri delu učinkoviti in uspešni le, če imajo ustrezna znanja. Ta znanja razdelimo na 3 potročja: Znanja s področja infomracijske tehnologije, kamor sodijo računalniška omrežja, baze podatkov, operacijski sistemi, programski jeziki Managerska znanja, ki omogočajo ustrezno komuniciranje, timsko delo, vodenje projektov, vodenje sprememb, zagotavljanje kakovosti Znanja s področja poslovanja in organiziranosti podjetja, poslovnih procesov in funkcij, zakonodaje, ki se tiče informacijskih sistemov
Na primeru razloži kaj je zasebna tržnica
Zasebne tržnice si lahko privoščijo le velika in znana podjetja kot je na primer največji izdelovalec osebnih računalnikov Dell. Take tržnice so nakupne oziroma namenjene oskrbi podjetja, ki je lastnik tržnice. Na njih se večinoma povabljeni dobavitelji potegujejo za izpolnjevanje razpisanih potreb podjetja po surovinah, izdelkih, polizdelkih in storitvah. Zasebno tržnico lahko ustanovi tudi več podjetij, čeprav so sicer konkurenti, zato da s skupnim nastopom zmanjšajo pogajalsko moč dobaviteljev. Tak primer je e- tržnica za oskrbo največjih izdelovalcev avtomobilov v ZDA. Podjetje ki se oskrbujejo prek lastnih e-tržnic, navadno ponujajo na prodajni strani tudi svojo e-trgovino, ki se od drugih trgovin razlikuje po tem, da v njej podjetja prodajajo svoje izdelke.
Ali se določenemu podjetju splača prenovit poslovni sistem ali ne?
Značilno je, da so stroški nakupa rešitve (licenc za uporabo) manjši delež v primerjavi s stroški uvajanja in prilagajanja ter morebitnega dograjevanja rešitve. Ta deleš je še manjši, ko stroške nakupa primerjamo s skupnimi stroški lastništva celovite programske rešitve.
Osnovni model računalniškega sistema
slika
Pri čemu uporabljamo opisno in pri čemu predpisovalno analitiko?
slika
Na primeru razloži kaj je podatkovno rudarjenje
Čeprav je sprotna analitična obdelava zelo uporabna v mnogih primerih, ko nas zanima vpogled v podatke in želimo odkrivati zanimive informacije, pa ne omogoča avtomatičnega odkrivanja znanja (zanimivih informacij, vzorcev, pravil) v velikih količinah podatkov. Prav to pa nam omogoča podatkovno rudarjenje, ki ga definiramo kot proces avtomatiziranega iskanja prej nepoznavnih informacij, vzorcev, pravil in povezav v velikih količinah podatkov oziromanapovedovanja na podlagi obsoječih podatkov z namenom boljših (poslovnih) odločitev. Namen je v razumevanju ogromnega števila podatkov, ki so bili zbrani v letih od začetkov računalniške obdelave v organiaciji. Na poslovnem področju🡪 v trženju, kjer je postalo zanimivo zaradi bolj poudarjene usmeritve k posameznemu kupcu CRM (= to je področje, kjer se organizacija ukvarja s postopki za doseganje temeljitega vpogleda v potrebe in želje strank, razumevanja njihovega vedenja in predvidevanja njihovih namer) Primer: pošiljanje reklame za nov izdelek (neposredno trženje, izdelava profilov strank, segmentacija (določanje strank z enakimi značilnostmi), iskanje povezav med prodajo izdelkov (analiza nakupa košarice), aktiviranje kupca oziroma spodbuditev obstoječega kupca, navzkrižno trženje (stimulacija nakupa drugih izdelkov istega podjetja), obdržanje kupca)
Uvajanje informacijskih virov
Član uprave podjetja, zadolžen tudi za informatiko Direktor ali vodja oddelka za informatiko- prenavljanje informacijskih sistemov Vodja projektov razvoja in uvedbe novih programskih rešitev Analitik, načrtovalec- analizira potrebe po IS in jih pojasni vodstvu- Skrbnik spletnih rešitev Skrbnik baze podatkov -tehnična in ekonomska znanja Razvijalec programskih rešitev Skrbnik strežnikov- tehnična znanja Skrbnik omrežja Serviser- tehnična znanja
