UČENJE IN SPOMIN & TEKMOVANJE

kaj prvi raziskovalci računalniške metafore povdarjajo?

prvi raziskovalci poudarjajo obstoj velike podobnosti med računalniškim in človeškim spominom (senzorični spomin → predpomnilnik, kratkoročni spomin → RAM,dolgoročni spomin → trdi disk),

HERMANN EBBINGHAUS je bil prvi raziskovalec spomina glede česa?

prvi raziskovalec spomina, ki se je zavedal pomena nadzorovanja dejavnikov, ki vplivajo na rezultate poskusa,

kaj poudarja Binet glede gradiva?

Binet poudarja pomen osmislitve gradiva; ta lajša priklic s pomočjo nezavedne uporabe sinonimov, ki jih zaradi njihove enostavnosti (največkrat so preprostejši kot izvorne besede) lažje prikličemo, kot želene podatke,

Kaj povzroči brezpogojni dražljaj pri klasičnem pogojevanju?

Brezpogojni dražljaj povzroči brezpogojno reakcijo.

kaj je značilno za brezpogojne reflekse pri klasičnem pogojevanju?

Brezpogojni refleksi niso naučeni, odvisni so od podedovane strukture organizma, osnovna funkcija je varovanje organizma. hrup → se zdrzneš

eksperiment z nesmiselnimi zlogi:

Ebbinghaus

postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje;

Eden izmed najpogostejših znakov (zlasti na začetku); pozabljanje nedavno pridobljenih informacij (npr. kaj je danes jedla za zajtrk; a se spomni dogodkov iz mladosti); pozabljanje dogodkov, datumov, imen svojcev; težave z učenjem novih stvari; odvisnost od spominskih pripomočkov (npr. opomnikov); odvisnost od družinskih članov pri opravilih, katere je prej oseba počela samostojno,

STAROST PRIČE:

Ena izmed najpomembnejših lastnosti, ki vpliva na verodostojnost,

Klasično pogojevanje

Enostavna vrsta učenja, s katerim se naučimo neobičajnih odziv na nevtralne dražljaje, zato ker sta bila določen odziv in določen dražljaj večkrat povezana skupaj.

*kaj so lahko tudi fiziološki dejavnikiučenja?

fiziološki dejavniki so lahko kratkotrajna telesna stanja (utrujenost, žeja, zobobol ...) ali pa dolgotrajnejša (slabovidnost, kronična obolenja ...)

notranji dejavniki:

fiziološki in psihološki dejavniki

HERMANN EBBINGHAUS, dve vrsti spominskega priklica;

prvi zahteva zavestno prizadevanje (npr. iskanje ključev), pri drugem pa je priklic podatkov nezaveden, samodejen (npr. priklic pomena črk, besed, besednih zvez pri branju); oba temeljita na asociativnih povezavah,

kaj je značilno za pogled Jamesa Gibsona (zagovornika okoljske metafore)?

njegov pogled se v veliki meri ujema z behaviorističnim razumevanjem duševnosti (okolje je tisto, ki izoblikuje človeka), prav tako zavrača ideje povezane z računalniško metaforo,

*notranja motivacija; cilj in vir spodbud:

notranja motivacija....cilj je učenje, vir spodbud pa je v učencu samem

*katera motivacija je trajnejša......notranja ali zunanja?

notranja motivacija; trajnejša, več stvari si zapomnimo, bolj smo neodvisni od okolja

obstaja notranja in zunanja interakcija →

notranja; preko čutil, ki so vhod v sistem in vedenja; izhod iz sistema),

SIGMUND FREUD, kot kaj se nato izrazijo notranje napetosti, ki so posledica represije?

notranje napetosti se nato pretvorijo in izrazijo drugače; misli se pretvorijo v vedenjske znake; neprijetni spomini se rekodirajo iz mentalnih v somatske reprezentacije (fobije, paralize, tiki ...),

metoda ponovne reprodukcije primer;

npr. po enem mesecu ponovi zgodbico

metoda serijske reprodukcije primer;

npr. to kar smo v razredu delali

kdaj govorimo o demenci in ne več o pozabljivosti?

o demenci govorimo šele takrat, ko prvi znaki postanejo tako pogosti, da motijo posameznikovo vsakdanje življenje,

Vrednotenje in uravnavanje učenja;

ob koncu učenja; kakovost znanja, učinkovitost učnega procesa.

kaj se zgodi z bolniki ob napredovanju demence?

ob napredovanju bolezni postajajo bolniki čedalje bolj odvisni od drugih (24-urna pomoč),

na podlagi česa je sklepal Seligman, da se nemoči naučimo?

ob odprtju kletke so psi iz 1. in 3. skupine stekli iz nje, psi iz 2. skupine pa ne; na podlagi tega je avtor sklepal, da naučena nemoč izhaja iz nezmožnosti ubežati šoku (ugotovil je, da se pogosto pojavi pri ljudeh, ki so izpostavljeni neobvladljivim situacijam → pri njih se razvijejo motnje v motivaciji, kognitivnih procesih in čustvovanju),

težave pri krajevni in časovni orientaciji (pri demenci);

oseba se ne spomne datuma, dneva v tednu, meseca, leta ali kateri letni čas je; ne zaveda se, da čas teče → težko razume nekaj, kar se dogaja tisti hip; pozabi kje je, kako je tja prišla → zato se izgublja.

"programirano učenje"::

poučevanje mora biti prilagojeno posamezniku → stroj za poučevanje (to bi bili danes neke vrste računalniški programi; npr. Duolingo → ko se zmotiš dobiš razlago + nov primer; če pravilno poveš sledi nagrada),

Ebbinghaus in Binet (področje raziskovanja) →

povezave med učenjem in spominom,

Elaboracija;

povezovanje nove snovi z že obstoječim znanjem (razumevanje snovi !),

*elaboracija...

povezovanje snovi z že obstoječim znanjem

*kaj je pozabljanje?

pozabljanje je proces izgubljanja gradiva

Eden izmed najpogostejših znakov demence (zlasti na začetku);

pozabljanje nedavno pridobljenih informacij (npr. kaj je danes jedla za zajtrk; a se spomni dogodkov iz mladosti),

posledica česa je pogosteje pozabljanje?

pozabljanje pogosteje nezmožnost priklica informacij, kot posledica izginotja spominskih sledi,

dve vrsti spominskega priklica;

prvi zahteva zavestno prizadevanje (npr. iskanje ključev), pri drugem pa je priklic podatkov nezaveden, samodejen (npr. priklic pomena črk, besed, besednih zvez pri branju); oba temeljita na asociativnih povezavah,

kako dojemamo učenje, če imamo do njega negativna pozitivna stališča?

če imamo do znanja, šolanja ali določenega predmeta negativna stališča, se nam zdi šolanje nesmiselno, določeno znanje nepotrebno; naše učenje bo manj učinkovito.

kako dojemamo učenje, če imamo do njega pozitivna stališča?

če imamo pozitivna stališča do učenja, pojmujemo in vrednotimo učenje kot zanimivo, uporabno, smiselno ali zabavno; učinkovitost učenja je večja in znanje bolj kakovostno,

kaj se zgodi z informacijo v trenutnem ali senzornem spominu, če ne gre v druge oblike spomina?

če informacija ne gre v druge oblike spomina je za vedno izgubljena,

*kdaj imamo težave z osredotočanjem na snov?

če je simpatično živčevje močno vzburjeno imamo težave z osredotočanjem na snov

kdo je raziskoval naučeno nemoč?

Martin Seligman in Steve Maler

*tehnika biološke povratne zveze...

z njo se lahko naučimo nadzirati svoje avtonomne reakcije

Načrtovanje učenja;

čas učenja, kaj že vemo, kaj se bomo učili, strategije učenja, me zanima

značilnosti senzornega spomina:, izguba zaradi:

časovnega bledenja, izrinjanja

značilnosti delovnega spomina, izguba zaradi:

časovnega bledenja, pomanjkanja ponavljanja, distraktorjev

proceduralni dolgotrajni spomin:

(spomin na to, kako stvari delamo)

možne izboljšave prepoznavanja storilcev:

"dvojno slepe" prepoznave storilcev (niti policist ne ve, kdo je osumljenec) in jasna navodila (da mogoče nobena oseba na sliki ni osumljenec); dobro bi bilo preveriti tudi samozavest odločitve (se priči le dozdeva, da je to osumljenec, ali to ve), ter čim krajši čas med dogodkom in identifikacijo osumljenca.

pomoč bolniku z demenco;

(diagnoza, zdravljenje, pravice zdravstvenega in socialnega zavarovanja → npr. dodatek za pomoč in postrežbo, ko je oseba v dovolj slabem stanju; preventiva),

*Klasično pogojevanje...asociacije po stičnosti

(dogodke, ki smo jih doživeli skupaj, obravnavamo kot eno → zvok + podgana)

Platonova primerjava spomina z voščeno ploščico;

(izkušnje se zapisujejo na voščeno ploščico; velikost in trdnost ploščice pa se razlikujeta med posamezniki; doživetja, občutja in razmišljanja, ki jih sprejema razum, so različnih jakosti → sledi v vosku so različnih kakovosti; travmatični dogodki → trajni vtis, podobno kot odtis pečata), Platonova primerjava je blizu idejo o nastajanju, ohranjanju, slabljenju in izginjanju spominskih sledi,

manj zanesljive priče so tudi starostniki, zakaj?

(ker so manj samozavestni, hitreje se zmedejo med zasliševanjem).

interferenca

(motnja med spominskimi sledmi),

pomen asociativnih povezav podatkov v spominski mreži;

(mreža naj bi se dopolnjevala ob sočasnem pojavljanju različnih izkušenj, kar omogoča nastajanje povezav med njimi oz. spomini → ob ponovnem doživljanju se zaradi vzpostavljenih povezav prikliče tudi izkušnja, ki se je predhodno z njo povezala)

test z uro;

(narisati morejo uro, tako da ta kaže 11.10) → v začetnih stadijih narišejo prvi kazalec pri 11, drugega pa nekaj četic čez 10, ker nimajo več predstave, da 10 minut čez pomeni kazalec na 2,

negativni ojačevalci vedenja

(negativne podkrepitve ali utrjevala) za odstranjevanje nečesa neprijetnega (npr. glavobol → tableta; mraz → se oblečemo; hrup → zapremo okno ...),

težave z orientacijo pri dementnih ljudeh primer;

(npr. zbudi se ponoči in ne najde stranišča; še dodaten problem, v spominu lahko imajo stanovanje iz svojega otroštva; ko rečejo, da grejo domov pogosto mislijo dom iz otroštva),

Creutzfeldt-Jakobova bolezen;

(odlaganje prionov v možganih)

eksperiment z 12 prikazanimi predmeti;

(oseba z Alzheimerjevo boleznijo se tudi ko bo videla 2 sliko ne bo spomnila ostalih predmetov; zdravi ljudje si jih zapomnimo a jih ne moremo priklicati, a jih ob 2 sliki lahko prikličemo; bolniki z Alzheimerjevo boleznijo pa si zapomnijo x število predmetov in tudi po 2 sliki je število zapolnjenih predmetov enako x),

pojem engrama ali spominske sledi;

(po Semonu spominska sled sama po sebi ne predstavlja več priklica podatkov; šele ko je aktivirana s ključnim dražljajem pride v zavest; pred aktivnostjo je zgolj možen potencialni spomin); kasneje raziskave to potrdijo → na videz nepomembne podrobnosti iz okolja, ki jih podoživimo so zmožne obuditi spominsko sled in pri tem priklicati podobe v zavest (pravilo posebnosti vkodiranja podatkov; danes znan kot učinek konteksta)

pozitivni ojačevalci vedenja

(pozitivne podkrepitve ali utrjevala - nagrade) povečajo verjetnost vedenja (npr. pohvala, nasmešek, hrana, dobra ocena, denar),

predstavni dolgotrajni spomin:

(predstavljanje je spominsko ali domišljijsko; predstave so lahko vidne, slušne, tipne, kinestetične, vonjalne ...),

raziskovanja proznega spomina;

(preučevanje otrok v šolah → otrokom sta povedala zgodbo, nato pa sta v večjih časovnih razmikih preverjala lastnosti spominskega priklica); danes to poznamo kot epizodični spomin (spomin na dogodke),

značilne spremembe pri Alzheimerjevi bolezni v možganih;

(senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje)

ocena veljavnosti prič in žrtev;

(strokovnjak najprej zbere informacije o otroku, njegovih sposobnostih, dogodku, odnosu do storilca → nato otrok opiše dogodek, ne da bi izpraševalec vplival na njegovo pripoved → izpraševalec izpiše in pregleda pogovor in ugotavlja s pomočjo ček liste morebitne vplive na izjavo → manj kot jih je, bolj je verodostojna),

dejavniki ali nosilci socializacije

(trenerji, sosedje, sorodniki, sošolci, učitelji).

tristopenjski model spomina;

(vkodiranje, hranjenje in priklic podatkov),

deklarativni dolgotrajni spomin:

(vsebuje sematični; spomin pomenov besed, vsebuje dejstva, odnose med njimi; vsa ta dejstva, pojmi in odnosi so med seboj povezani v pojmovne mreže; in epizodni spomin; dogodki v življenju v takšnem zaporedju kot so se dogajali, skupaj s čutnimi vtisi, čustvi; predstavni in čustveni spomin)

Posledica česa je pozabljanje pri zdravih starejših?

*pri zdravih starejših je pozabljanje posledica neustreznega priklica vsebin, ki so bile uspešno zapomnjene

J. B. Watson: Mali Albert

- učenje strahov in fobij s klasičnim pogojevanjem

koliko % vseh demenc predstavlja Alzheimerjeva bolezen?

Alzheimerjeva bolezen je najpogostejši vzrok demence (50 - 60% vseh demenc),

najbolj znane vrste demence;

Alzheimerjeva, vaskularna; zaradi kapi, demenca z Lewyjevimi telesci, frontotemporalne, reverzibilne

kdo ima po Aristotelovem mnenju sposobnost pomnenja?

Aristotel; trdi, da imajo sposobnost pomnjenja je bitja, ki lahko zaznajo čas; organ s katerim zaznavamo čas je hkrati tudi mesto za shranjevanje spominov,

značilnosti delovnega spomina, trajanje:

15 - 40 sekund; podaljšujemo s ponavljanjem

HERMANN EBBINGHAUS knjiga, o čem govori?

1885; knjiga O spominu → v njej opredeli spomin kot sposobnost razuma, da v zavest prikliče pretekle izkušnje,

kdaj se pojavijo prve empirične raziskave spomina in kje?

19. st.; prve empirične raziskave (Wundtovi psihološki labaratoriji),

HERMANN EBBINGHAUS, najpomembnejše odkritje:

1905 odkrije krivuljo pozabljanja (kasnejši raziskovalci jo v celoti potrdijo),

izvedba raziskave in rezultati Mali Albert;

1920 izvede s svojo asistentko eksperiment, Albert je bil popolnoma zdrav deček, pri 9. meseceh je Watson začel opazovati, kako se odziva na dražljaje (na belo podgano, zajca, psa, opico, masko z lasmi in brez njih, vato goreč časopis in močan zvok, ki nastane ob udarcu kladiva ob jekleno palico). Albert se je bal le močnega zvoka (zvok → BP, strah → BO), ostali dražljaji so bili nevtralni, saj niso povzročali strahu. Ko je bil Albert star 11 mesecev močan zvok + podgana (Watson je to ponovil 7x v 7 tednih). Albert se je začel bati podgane (podgana → PD, strah → PO). Albert se je nato bal tudi vate, psa, zajca, Watsonovih las, maske Božička (prišlo je do generalizacije). Ni ga bilo strah njegovih kock in las dveh drugih opazovalcev. 5 dni po pogojevanju se je Albert še vedno bal podgane, po 10 dneh je bil strah že manj očiten, a je bil po 1 mesecu še vedno opazen.

RICHARD SEMON, knjiga;

1921 Semon objavi knjigo Mnema (po njej so dobile ime mnemonične tehnike → strategije učinkovitega pomnjenja) → opozori na uporabnost raziskav spomina.

kaj leta 1968 nastane s pomočjo računalniške metafore?

1968 nastane na osnovi računalniške metafore eden najbolj znanih spominskih sistemov Atkinsona in Schiffrina,

*po koliko časa pozabimo 50% podatkov?

1h po učenju izgine 50% naučenega, 8ur 60%, 1 mesecu pa 80%

Spominčica - deluje že skoraj koliko let?

25 let,

kaj pomeni 5 daljša starost za demenco?

5 let več pomeni 1x večja verjetnost za demenco (torej imaš za 100% večjo verjetnost za demenco, kot so jo imeli tvoji starši, tvoji otroci pa še 100% večjo verjetnost, kot ti),

koliko ljudi ima demenco pri 65+?

65+ let; vsak peti človek,

značilnosti delovnega spomina, obseg:

7 (+/- 2) pomenski enoti; razširimo z združevanjem ali preurejanjem enot npr. BLAHBLAHBLAH si lažje zapomniš kot BLAH BLAH BLAH

koliko ljudi ima demenco pri 80+?

80+ let; vsak 3 človek,

obstoj učinka pomembnosti avtorja;

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI

Martin Seligman in Steve Maler NAUČENA NEMOČ;

Ali se nedejavnosti naučimo?

raziskovalni problem NAUČENA NEMOČ;

Ali z instrumentalnim pogojevanjem lahko naučimo pse nemoči?

zgodovina odkritja Alzhimerjeve bolezni:

Alois Alzheimer 1907 pri 51 letni ženski (ni se znašla v stanovanju, imela spominske motnje, bila sumičava) opiše bolezen, po njeni smrti v možganih opazi značilne spremembe (senilne lehe in nevrofibrilarne pentlje),

kaj je najpogostejši vzrok demence?

Alzheimerjeva bolezen

FRIDERIC BARTLETT in Ebbinghaus, kako obravnavata spomin?

Bartlett in Ebbinghaus obravnavata dolgoročni spomin kot zaključeno celoto,

SESTAVLJENE OBLIKE UČENJA:

Besedno učenje.

eksperimenti v 20. st; po principu:

D → O (dražljaj → odziv); osebe so izpostavljali različnim vrstam dražljajev in preverjali kakovost ter količino odziva oz. spominskega priklica,

Kaj psihoanalitiki očitajo vedenjskim psihologom?

Da bistva težav ne morejo rešiti le z odpravljanjem simptomov (simptomi so le zunanji izraz notranjega dogajanja), vzroki naj bi bili globlji, ne le v vedenju; simptomi le izginejo, vendar jih kmalu zamenjajo drugi, ki tudi niso zaželeni; Dejstvo je, da je vedenjska terapija uspešna!

Učna motivacija

Dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje ter določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost.

s čim se kaže demenca?

Demenca se kaže z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, razumevanja, računskih zmožnosti, učnih sposobnosti ter govornega izražanja in presoje,

shema instrumentalnega pogojevanja:

Dp → Rp → Db (nagrada/kazen)

*Skinner je po pogostosti citiranja takoj za;

Freudom; je tudi eden izmed najbolj spornih psihologov

SIGMUND FREUD, dokazovanje njegove hipoteze o represiji negativnih spominov;

Freudove hipoteze o represiji neprijetnih spominov niso uspeli empirično dokazati (večina poskusov opravljenih na področju t.j. testov priklica, na katerih priklicane informacije primerjajo s ponovno podanimi → informacije, ki vzbujajo občutke nelagodja, bi morali po Freudovi teoriji težje priklicati iz spomina, kot čustveno nevtralne informacije → pri krajšem časovnem razmiku med vkodiranjm in priklicem lažje prikličemo nevtralne dražljaje, po daljših časovnih razmikih pa lažje prikličemo podatke povezane z negativnimi izkušnjami; pride do obratnega učinka; rezultati nasprotujejo tudi hipotezi o težji po oblikovanju pozitivne samopodobe),

eksperiment z indijansko zgodbo:

Friderick Bartlett

Kdo je izvedel eksperiment s katerim je ugotavljal kakovostne spremembe pri zapomnitvi gradiva?

Fridericka Barletta.

kaj se zgodi z lahkimi nalogami, ki so jih osebe včasih enostavno opravile pri demenci?

naloge, ki so jih prej z lahkoto opravili od njih zahtevajo vse več naporov,

kdo je še vedno eden najbolj citiranih raziskovalcev spomina?

HERMANN EBBINGHAUS

kdo odkrije generalizacijo v spominu?

HERMANN EBBINGHAUS:

METAFORE, katera teorija je pripeljala do njihovega razvoja?

Informacijska teorija oz. iskanje podobnosti med človekom in strojem je pripeljalo do razvoja t. i. metafor (najbolj znana računalniška),

*kdo je prvi pokazal, da klasično pogojevanje velja tudi za ljudi?

J. B. Watson; eden prvih, ki je pokazal, da klasično p. velja tudi za ljudi

kaj je instrumentalno pogojevanje?

Je oblika učenja pri katerem se spremeni verjetnost ponavljanja vedenja (odziva, reakcije) glede na posledice, ki jih ima to vedenje za posameznika. npr. ocena je lahko tvoja nagrada ali kazen

kaj je besedno učenje?

Je učenje besed in drugih simbolov (številk, kemijskih, matematičnih, geografskih simbolov).

Strategija VŽN:

Kaj o snovi že vem? Kaj želim izvedeti)? (tako postanemo bolj miselno aktivni) Kaj sem se novega naučil oz. kje lahko to uporabim? na ta princip delujejo naša interna gradiva

RICHARD SEMON, kaj poudarja?

poudarjal pomen tristopenjskega modela spomina (vkodiranje, hranjenje in priklic podatkov),

ENOSTAVNEJŠE OBLIKE UČENJA:

Klasično pogojevanje, instrumentalno pogojevanje, posnemanje ali modelno učenje.

Načrtovanje učenja (na dolgo);

Koliko časa potrebujemo za učenje te snovi, Kaj že vemo o snovi, Kako se bomo učili, da bo ucenje učinkovito Katere strategije učenja bomo uporabili? Katero gradivo potrebujemo? Kje ga bomo dobili, če ga nimamo? Ali bomo zmogli sami ali potrebujemo pomoč? Ali nas snov zanima? Kako si jo bomo naredili bolj zanimivo?

Kompetenca

Kombinacija deklarativnega in proceduralnega znanja ter stališč in vrednot.

Učni stil

Kombinacija učnih strategij (načinov učenja), ki jih učenec običajno uporablja v večini učnih situacij.

čigavo krivuljio pozabljanja smo obravnavali?

Krivulja pozabljanja po Ebbinghausu

Paukova strategija;

List papirja s črto razdelimo na dva dela, pozorno preberemo besedilo, podčrtamo si bistvene ideje in pomembne podrobnosti, podčrtane besede si s svojimi besedami zapišemo na levo stran lista, na desno stran lista si zapišemo le ključne besede, prekrijemo levo kolono in snov ponovimo s pomočjo ključnih besed.

John B. Watson eksperiment:

Mali Albert

Spremljanje učenja (na dolgo);

Med učenjem smo pozorni: ali smo dobro osredotoceni na nalogo in ucenje ali nas kaj moti (npr. vključen mobitel, glasba...), na učinkovitost učenja. Če nismo učinkoviti, to ustrezno spremenimo. Npr. ponovno prosimo sošolca ali ucitelja, da nam razloži snov.

PREPOZNAVANJE STORILCA:

Najtrdnejši dokaz s pomočjo priče je očividčeva prepoznava storilca, saj ta neposredno poveže osumljenca s kaznivim dejanjem; velike verjetnosti za napake,

kdaj se naučimo pravil za izražanje čustev?

Naučimo se jih v procesu socializacije (kdaj, kje in kako je primerno izražati čustva),

KRIVULJE POZABLJANJA SE MED SEBOJ RAZLIKUJEJO ZARADI:

Načini obnavljanja (priklic, prepoznavanje, prihranek pri osnovnem učenju); vrste učnega gradiva (smiselno - nesmiselno, urejeno - neurejeno itd.); količine učenja (nezadostno, čezmerno) čezmerno učenje...da kljub temu, da snov že znaš še vedno ponavljaš; metode učenja (z ali brez odmorov, z asociacijami, metoda 5P, miselni vzorec, VŽN, itd.); motivacije.

zdravljenje Alzheimerjeve bolezni;

Ni še ozdravljiva,

koliko časa že ozaveščajo o demenci?

O demenci ozaveščajo približno 30 let,

Vrednotenje in uravnavanje učenja (na dolgo);

Ob končanem ucenju presodimo: kakovost našega dosežka (znanja ali izdelka), npr. preverimo svoje znanje 2 vprašanji na koncu poglavja, preverimo, ali ima seminarska naloga vse zahtevane sestavine;

UPORABA INSTRUMENTALNEGA POGOJEVANJA:

Oblikovanje vedenja s postopnim približevanjem; sprva utrdimo vsako vedenje, ki je podobno zaželenemu, potem le tiste odzive, ki so bližje idealni obliki; končno utrjujemo le še želene odzive; je način uporabe instrumentalnega pogojevanja za učenje kompleksnejšega vedenja (npr. navajanje na kahlico; najprej dobi otrok nagrado, ko sedi na kahlici, potem, ko slečen sedi na kahlici in na koncu ko se polula); uporaba pri vzgoji otrok, v institucijah za duševno motene, v izobraževanju ...

Kaj obsega KOMPETENCA UČENJE UČENJA?

Obsega; organiziranje in usmerjanje lastnega učenja, učinkovito upravljanje s časom pri učenju, pridobivanje, elaboracijo, organizacijo in vrednotenje novega znanja, uporabo novega znanja in spretnosti v različnih okoliščinah (v družini, šoli, službi, družbi).

Kaj obsega SOCIALNA ALI MEDOSEBNA KOMPETENCA?

Obsega; veščine konstruktivnega sporazumevanja v različnih okoljih, stališča strpnosti, spoštovanja drugih in pripravljenost sklepanja kompromisov, znanje o kodeksu vedenja in običajih, ki so splošno sprejeti v družbi.

Od česa je odvisno ali bo PO vedenje sprejel in ga posnemal ali ne?

Od posledic, ki jih ima model za njegovo vedenje (če je bil on nagrajen bom tudi jaz). npr. dijaki, ki so nosili prof. Radoman torbo in so na koncu dobili njeno pohvalo; Od osebnostnih lastnosti modela (isti spol, podobno okolje, ista starost, podobne osebne lastnosti ...); Opaznost modelovega vedenja (izstopajoče) vedenje moreš opazit, če ga hočeš posnemat; Odvisnost od učenčevih lastnosti (kognitivnih procesov): njegovega mišljenja, pričakovanj (npr. kakšne posledice bo imelo določeno vedenje zanj), vrednot, zaupanja vase itd. )

Obnova

Proces, v katerem se informacije, shranjene v dolgotrajnem spominu, vrnejo v kratkotrajnega, kjer jih znova obdelujemo; lahko poteka kot priklic, prepoznavanje ali prihranek časa pri ponovnem učenju.

kdo so se prvi ukvarjali z raziskovanjem spomina?

Prvi, ki so se s tem področjem ukvarjali so bili grški filozofi,

VRSTE SOCIALIZACIJE:

Primarna socializacija (se odvija v družini → zgodnje otroštvo); sekundarna socializacija (poteka v izobraževalnem procesu → učitelji, sošolci); terciarna socializacija (nanaša se na širše družbeno okolje → sosedje, znanci, mediji, kultura, tradicija),

kateri psihologi poudarjajo vpliv stališč na učinkovitost učenja?

Psihologi s področja pedagoške psihologije poudarjajo vpliv stališč na učinkovitost učenja;

zakaj so dementni bolniki pogosto vznemirjeni med gledanjem televizije?

bolniki so pogosto vznemirjeni, ko gledajo televizijo, saj mislijo, da so te ljudje v resnici tam v prostoru,

Ugašanje pogojne reakcije ≠

brisanje spominskih sledi

Pozabljanje

Proces izgubljanja ohranjenega gradiva.

Pogojni odziv (PO)

Odziv, ki po pogojevanju sledi prej nevtralnemu dražljaju (slinjenje psa na zvok zvonca).

*1972 Skinner izda:

Onkraj svobode in dostojanstva (v knjigi podrobno razlaga, zakaj je kaznovanje neprimerno, neučinkovito in nedostojanstveno)

s čim je Skinner enačil osebnost?

Osebnost je Skinner enačil z vedenjem, torej so vedenjske teorije osebnosti v bistvu teorije našega vedenja (npr. če spremeniš vedenje, se ti spremeni tudi osebnost).

Učenje

Proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.

Pomnjenje

Proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij.

čemu je blizu Platonova primerjava spomina z voščeno ploščico?

Platonova primerjava je blizu idejo o nastajanju, ohranjanju, slabljenju in izginjanju spominskih sledi,

kaj podaljša trenutni ali senzorni spomin?

Podaljša razpoložljivost informacij, ki prihajajo iz okolja,

kaj T. Pavšič Mrevlje meni?

Podatki, shranjeni v spomin niso nespremenljivi; zaradi različnih dejavnikov lahko pride tudi do popačenj,

so podatki shranjeni v spomin nespremenljivi?

Podatki, shranjeni v spomin niso nespremenljivi; zaradi različnih dejavnikov lahko pride tudi do popačenj,

Brezpogojni odziv (BO)

Podedovana reakcija na določen dražljaj, namenjena varovanju in ohranjanju organizma.

KAKŠNE KVALITATIVNE SPREMEMBE NASTANEJO MED POZABLJANJEM?

Poenostavljanje vsebine; dve ali več enot se stisne v eno grmiček in žirafa; osnovna zgradba (vsebina) ostane v glavnem nespremenjena, podrobnosti odpadejo; poudarjanje tistega, kar prej ni bilo v ospredju višina 5 m, korak 4 m; racionalizacija vsebine; osnovna vsebina lahko postane bolj logična, racionalna in konvencionalna; odpadejo ali pa se spremenijo imena oseb, krajev, rek ..

kaj je spontano izboljšanje?

Pogojni refleks, ki ga ne ojačujemo z brezpogojnim dražljajem preide v fazo ugašanja, dokler ne ugasne. Ugasli refleks se lahko po ugasu spet pojavi. Temu pravimo spontano izboljšanje.

kaj se zgodi z pogojnim refleksom, ki ga ne ojačujemo?

Pogojni refleks, ki ga ne ojačujemo z brezpogojnim dražljajem preide v fazo ugašanja, dokler ne ugasne. Ugasli refleks se lahko po ugasu spet pojavi. Temu pravimo spontano izboljšanje.

VPLIV PSIHOAKTIVNIH SNOVI:

Povzročijo lahko halucinacije ali popačene zaznave (do napak v zaznavanju pride že pri vhodu v spoznavni sistem); zmanjšujejo učinkovitost spomina in priklica (to lahko izboljšamo s pomočjo učinka konteksta → do njega pride, kadar so pogoji priklica enaki pogojem vkodiranja informacij npr. če je priča ponovno pod vplivom psihoaktivnih snovi).

Generalizacija

Pri pogojevanju proces, s katerim se naučeni odziv pojavi tudi v drugih podobnih situacijah.

PRPOP;

Preletite, da dobite vpogled v snov, ki jo morate obdelati. Razdelite na manjše enote. Proučite tako, da ga boste razumeli (učenje s ključnimi besedami, učnimi stili ...). Obnovite po eni uri učenja. Povežite snov učnega sklopa v celoto.

kdo je preučeval SPREMEMBE V ČASU RETENCIJE?

Preučeval Frideric Bartlett (1932)

značilnosti delovnega spomina, trajanje:

celo življenje

kater spomin so najprej začeli preučevati?

Raziskovanje spomina se začne s preučevanjem sematičnega spomina (splošno znanje / osebna, tekom življenja izdelana enciklopedija),

Brezpogojni dražljaj (BD)

Sam po sebi izzove določen odziv brez poprejšnjega učenja (hrana, ki izzove slinjenje).

JE Alzheimerjeva bolezen DEDNA?

Samo 1 - 5% bolnikov naj bi imelo dedne oblike bolezni (mnenja se razlikujejo),

na podobnosti s kom je >Seligman opozarjal po svojem eksperimentu?

Seligman je opozarjal na podobnosti eksperimenta z depresivnimi ljudmi (neobvladovanje zunanjih dogodkov; npr. smrt, izguba službe, ločitev, bolezen, invalidnost lahko vodijo v prepričanje, da je kakršenkoli odziv na trenutno stanje neučinkovit → pasivnost, zmanjšana tekmovalnost, asertivnost; tipični simptomi depresije).

kako je z naučeno nemočjo, ko nekaj časa mine?

Seligman je ugotovil, da sčasoma naučena nemoč upade; psi so bili en dan po eksperimentu še nemočni, po enem tednu pa je pričela naučena nemoč upadati → eksperiment je pokazal, da trajnejše izpostavljanje neizogibnemu šoku vodi v kronično naučeno nemoč,

DEKLARATIVNI SPOMIN (delitev):

Semantični; vsebuje besedno oz. simbolično znanje, te izjave vsebujejo dejstva, pojme in odnose med njimi v obliki pojmovnih mrež; in Epizodični; spomin na razne dogodke v življenju v zaporedju, kot so se dogajali, skupaj s čutnimi vtisi in s čustvi, ki so jih spremljali.

TRISTOPENJSKI MODEL SPOMINA

Senzorni, kratkotrajni, dolgotrajni (Atkinson, Shiffrin 1968)

UPORABA KLASIČNEGA POGOJEVANJA V TERAPEVTSKE NAMENE:

Sistematična desentivizacija in averzivna terapija

*zakaj naj bi po Skinnerjevem mnenju ljudje radi dobivali podkrepitve?

Skinner trdi, da ljudje radi dobivamo podkrepitve, ker so prijetne (strinja se s Freudom, da ljudje težimo ugodju in se izogibamo neugodja)

Burrhus Frederic Skinner eksperiment:

Skinnerjev zaboj oz. skinnerjeva kletka (hrana, ki jo dobi miška s pritiskom na tipko ali izključitev elektrošoka s pritiskom na tipko).

Posnemanje dejavnosti:

Skrajša napor in čas učenja, zmanjšuje število poskusov in napak, napredek je hitrejši.

Ugašanje

Slabljenje in prenehanje pogojnega odziva ker se pogojni in brezpogojni dražljaj pri klasičnem pogojevanju ne pojavljata več skupaj oz. ve redkejši instrumentalni odziv, ker ni več podkrepljevan.

kaj je dolgotrajni spomin?

So vse naše izkušnje, dogodki, informacije, veščine, čustva, besede, kategorije, pravila, sodbe itd.

SES

Socialno-ekonomski status, tj. kombinacija ekonomskih in družbenih dejavnikov, kot so dohodek, izobrazba in poklic.

PROCEDURALNI SPOMIN:

Spomin na postopke (kako stvari delamo); kako množimo enačbe, kako plešemo sambo... Za učenje teh veščin potrebujemo precej časa, a nam ostanejo v spominu za dolgo časa.

Spomin

Sposobnost pomnjenja

Pogojni dražljaj (PD)

Sprva nevtralen dražljaj, ki je asociativno povezan z brezpogojnim dražljajem in zato izzove odziv, ki ga je sprva izzval le brezpogojni dražljaj.

kdo kasneje izpopolni idejo o učinku konteksta?

Tulving kasneje izpopolne idejo o učinku konteksta in s tem naredi Semona znanega,

kateri dve metodi je uporabljal Frideric Bartlett pri preučevanju sprememb v času retencije?

Uporabljal je dve metodi: metoda ponovne reprodukcije npr. po enem mesecu ponovi zgodbico; metoda serijske reprodukcije npr. to kar smo v razredu delali

Pomnjenje bolj smiselne snovi in učenje z globljim razumevanjem;

Upoštevanje in priklic pomembnega predznanja; Preoblikovanje napačnega in dopolnjevanje pomanjkljivega predznanja; Iskanje bistvenih primerov in uporabnosti obravnavane snovi; Upoštevanje organizacije tiskanega besedila (naslovov, podnaslovov, skic, povzetkov); Predelava podatkov z različnimi učnimi stili.

Besedno učenje

Učenje besed in drugih simbolov: številskih, kemijskih, geografskih itd.

Notranja motivacija:

Učenje je samo po sebi vir zadovoljstva; učimo se zato, da bi razvili svoje sposobnosti; ker želimo obvladovati spretnosti; ker nas določeno področje zanima; ker želimo nekaj spoznati in razumeti; ker nam je znanje vrednota; ker želimo ustvarjati.

Kaj je učenje?

Učenje je spreminjanje znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom.

Besedno učenje nižje ravni:

Učenje nizov besed, ne da bi karkoli spreminjali (mehanično učenje, učenje "na pamet") npr. pesmi

Modelno učenje

Učenje novega vedenja le z opazovanjem modela.

TEMELJI INSTRUMENTALNEGA POGOJEVANJA:

Učenje z instrumentalnim pogojevanjem poteka s podkrepitvami (utrjevanjem, ojačevanjem) in s kaznovanjem;

Zunanja motivacija:

Učimo se zaradi zunanjih ciljev; pohvale, ocene, nagrade ali kazni, akademskega naziva, zmage na tekmovanju... ; Učenje samo nas ne zanima, učenje je sredstvo za doseganje nagrad in izogibanje negativnim posledicam.

UČNA MOTIVACIJA:

Učna motivacija so tisti dejavniki, ki spodbujajo in usmerjajo učenje ter določajo njegovo trajanje, kakovost in intenzivnost

Strategije učenja;

Učna strategija je zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jih učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije (Marentič Požarnik, 2000). Pomembno poznavanje učnih strategij!

preventiva pred demenco;

celoživljenjska telesna aktivnost, zdravo življenje (to kar je zdravo za srce je zdravo tudi za možgane),

VREDNOTENJE VEDENJSKIH TEORIJ:

Veljajo za zelo znanstvene (temeljijo na natančnem opazovanju vedenja); eksperimentalno metodo in ekstraspekcijo so prevzeli številni drugi psihologi (predvsem kognitivni); eksperiment; vprašanje ali bi se živali (ljudje) enako obnašali v naravnih pogojih?; kritika; ali našo osebnost res najbolj oblikuje okolje? (čedalje več raziskav o velikem pomenu dednosti); (tudi sami so priznali, da so se glede dednosti motili; Watson); pretirano poenostavljanje; samo s poznavanjem vedenja ne moremo v celoti razumeti (poznati) osebnosti (pomen mišljenja, čustev); proučevali so le najenostavnejše oblike učenja (klas. p, instrum. p, modelno uč.); ugotovitve so iz živali posploševali na ljudi!?; velik prispevek k razvoju psihoterapije; pomembno poudarjanje pozitivnega podkrepljevanja (nagrajevanja); tudi pri vzgoji otrok (in tudi živali).

Zakon učinka

Verjetnost nekega vedenja se povečuje, če so posledice ugodne; značilno za instrumentalno pogojevanje (Thorndike - eksperiment z mačkami; mačka je pogosteje in hitreje pritisnila na gumb, če je vedela, da jo bo to spustilo iz kletke)

UČNI ALI ZAZNAVNI STIL:

Vid: barve, miselni vzorci, ribja kost, spominska palača ...; Sluh: poslušanje, govorjenje, glasno branje, rime, ritmično učenje ...; Gibanje: različni položaji pri učenju, risanje, lepljenje, učni kartončki ...

Trenutni spomin

Vrsta spomina, ki za zelo kratek čas shrani informacije v takšni obliki ,kot jih najprej občutimo.

Dolgotrajni spomin

Vrsta spomina, v katerem je shranjeno neomejeno število informacij, ki so med seboj dobro povezane in organizirane, kar omogoča njihovo obnavljanje.

Kratkotrajni spomin

Vrsta spomina, v katerem se nove informacije začasno shranijo in kombinirajo s tistimi iz dolgotrajnega spomina. Mnemonike Tehnike, ki olajšujejo pomnjenje.

Podkrepitev

Vsak dražljaj, ki povečuje verjetnost pojavljanja predhodnega vedenja.

Instrumentalni odziv

Zagotavlja delovanje dražljajev s prijetnim učinkom in preprečuje delovanje dražljajev z neprijetnim učinkom Instrumentalno pogojevanje Enostavno učenje, pri katerem je prostovoljno vedenje utrjeno ali zmanjšano glede na pozitivne ali negativne posledice.

Učna strategija

Zaporedje ali kombinacija v cilj usmerjenih učnih dejavnosti, ki jih učenec uporablja na svojo pobudo in spreminja glede na zahteve situacije.

kako se začne Alzheimerjeva bolezen?

Začne se neopazno, z motnjami spomina za sveže dogodke,

Asociacije

Zveza med besedami oz. njihovimi pomeni.

socialni dejavniki primeri:

cimra v sobi, telefon, odnosi v družini, ali je pri starših znanje vrednota, SES (socialno ekonomski status) družine (vpliva indirektno), vpliv šole (razredne klime), širše družbeno okolje (ali podpira izobrazbo ali ne)...

kaj je značilno za nezavedni zapis (implicitno pomnenje)?

da gre informacija iz trenutnega spomina direktno v dolgotrajnega

Aristotel o spominu meni;

da je spomin posebno stanje zaznavanja ali predstavljanja, ki v teku časa bledi (po njem je predmet preteklosti spomin, predmet prihodnosti pa pričakovanje),

raziskovalno vprašanje Mali Albert ;

ali so strahovi in fobije naučeni?

raziskava ameriški in japonski otroci + igrača;

ameriški otroci sežejo po igrači, ki jo je mati jezno odstranila po 18s, japonski otroci pa šele po 48s (niso vajeni jeze, zato ta njihovo vedenje bolj zavira oz. inhibira).

*vedenjski psihologi =

behavioristi

Kateri psihologi so se ukvarjali z instrumentalnim pogojevanjem?

behavioristi

*s čim se behavioristi predvsem ukvarjajo?

behavioristi se ukvarjajo predvsem s tem, kar vpliva na naše vedenje (vplivi okolja na osebnost)

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI obstoj učinka pomembnosti ;

besedne zveze, ki so pomembne za razumevanje bistva zapomnjenega gradiva lažje prikličemo iz spomina; manj pomembne podrobnosti pa pozabimo hitreje (kljub temu obnova celotnega dogodka, zgodbe ni prizadeta),

Dve vrsti besednega učenja:

besedno učenje nižje ravni in višje ravni (ali smiselno besedno učenje)

Aristotelove asociacije;

bližina, nasprotje, podobnost

kakšni postanejo dementni bolniki na čustvenem področju z napredovanjem bolezni?

ko bolezen napreduje postajajo bolniki čedalje bolj apatični,

James Gibson (eden izmed utemeljiteljev okoljske metafore) poudarja;

da moramo spoznavne procese obravnavati zgolj kot odziv na strukturo fizičnega in družbenega okolja; meni tudi, da je za razumevanje spoznavanja (kognicij) bolj pomembno preučevati strukture okolja, kot pa notranje spoznavne strukture,

FRIDERIC BARTLETT, čem,u je namenjal poudarek pri raziskovanju?

dajal poudarek raziskovanju kakovosti, ne le količinski spominski obnovi (pri tem uporabljal širši spekter dražljajev; pesmi, zgodbe, slike; za razliko od Ebbinghausa, ki se je osredotočil zgolj na nesmiselne zloge),

okoljska (kontekstualna) metafora;

daje večji poudarek na okoljski veljavnosti in uporabnosti spoznanj o delovnem spominu (npr. raziskovanje značilnosti očividcev prometnih nesreč),

THEODORE RIBOT, kot kaj bi ga danes verjetno označili?

danes bi ga verjetno označili kot nevropsihologa, ki preučuje amnezije,

*zorenje...

dedno določeno zaporedje razvojnih sprememb (spremembe so posledica človekovih novih izkušenj s katerimi spoznava svoje okolje; vpliva tudi na učenje)

kaj je razlika med deklarativnim in nedeklarativnim spominom?

deklarativnega lahko zavestno prikličemo

kater spomin lahko zavestno prikličemo?

deklarativni spomin

pozabljivost ≠

demenca,

dementnih ljudi nima smisla prepričevat v karkoli, zakaj?

dementnih ljudi nima smisla prepričevat v karkoli (npr. da jim ne krademo denarja), ker jih v to ne bomo uspeli prepričati,

do kdaj naj bi se število obolelih za demenco v Evropi in ZDA podvojilo?

do 2040 naj bi se v Evropi in ZDA število obolelih podvojilo,

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI, zakaj prihaja do napak pri priklicu besednih informacij?

do napak pri priklicu besednih informacij prihaja zaradi zamenjav oz. zvočne podobnosti izrazov (npr. krava je rodila namesto povrgla); več kot pol stoletja kasneje to potrdijo (problem nastanka napak ob zvočnih podobnostih → posebnosti delovanja kratkoročnega spomina; problem napak pri pomenskih zamenjavah → dolgoročni spomin),

učinka konteksta →

do njega pride, kadar so pogoji priklica enaki pogojem vkodiranja informacij npr. če je priča ponovno pod vplivom psihoaktivnih snovi).

FRIDERIC BARTLETT do kakšnih ugotovitev pride pri eksperimentih z vidnimi vzorci?

do podobnih ugotovitev pride tudi pri vidnih vzorcih → to ga prepriča, da je osnovna značilnost spominskega priklica proces konstruiranja → s tem zavrne predpostavke o visoki verodostojnosti spominskega priklica,

usklajenost spomina - primer;

do tega pride, ker smo ljudje nagnjeni k spreminjanju spominov, da se skladajo z opažanji dugih (npr. če dve osebi rečeta, da je storilec svetlolas, boš tudi ti podvomil, da je bil storilec črnolas → poskuša se zagotoviti, da očividci pred izjavo nimajo stika drug z drugim)

usklajenost spomina;

do tega pride, ker smo ljudje nagnjeni k spreminjanju spominov, da se skladajo z opažanji dugih (npr. če dve osebi rečeta, da je storilec svetlolas, boš tudi ti podvomil, da je bil storilec črnolas → poskuša se zagotoviti, da očividci pred izjavo nimajo stika drug z drugim)

*kako razpoloženi si zapomnemo več informacij?

dobro razpoloženi si zapomnimo več informacij, zgodbe

epizodni spomin;

dogodki v življenju v takšnem zaporedju kot so se dogajali, skupaj s čutnimi vtisi, čustvi; predstavni in čustveni spomin

Poenostavljanje vsebine kvalitativne spremembe v času retencije značilnosti;

dve ali več enot se stisne v eno grmiček in žirafa

THEODORE RIBOT, kakšno obravnavanje spomina je zavračal?

eden redkih avtorjev, ki je zavračal celostno (unitaristično) obravnavanje spomina,

Albert Bandura eksperiment;

eksperiment z lutko Bobo in otroci (pred eksperimentalno skupino pretepal lutko, kasneje ob igri so se otroci vedli podobno; otroci iz kontrolne skupine niso kazali takšnega agresivnega vedenja); to teorijo imenujemo teorija socialnega ali socialno-kognitivnega učenja,

Thorndike eksperiment:

eksperiment z mačkami

Osvajanje in ohranjanje snovi;

elaboracija, organiziranje, ponavljanje - zapomnitev

Kdaj se pojavijo prvi elementi modelnega učenja?

elementi modelnega učenja se pojavijo že v prvem letu življenja

kdo je ena izmed najbolj znanih zagovornic skrajne okoljske metafore?

ena izmed najbolj znanih zagovornic takšne skrajnosti je Lucy Sucman.

metodološka presoja raziskave o naučeni nemoči;

etične (ali je sprejemljivo živalim povzročati bolečine, jih zapirati v kletko, da bi prišli do takšnih spoznanj?), ali lahko spoznanja iz laboratorijskih eksperimentov z živalmi prenašamo na ljudi v vsakdanjem življenju?

zunanji dejavniki:

fizikalni in socialni dejavniki

HERMANN EBBINGHAUS, kaj je glavni vzrok za pozabljanje?

glavni vzrok za pozabljanje je v interferenci (motnji med spominskimi sledmi),

* katero gradivo si bomo lažje, bolje zapomnili?

gradivo, ki nas čustveno vznemiri vzburi več mest v možganih (limbični sistem, desna hemisfera), poveča se tudi vzburjenost možganske skorje → učinkovitost obdelave informacij

osebnostne in vedenjske spremembe (pri demenci);

hitre spremembe v razpoloženju in osebnosti; pojav zmedenosti, sumničavosti, potrtosti, prestrašenosti; oseba se lahko hitro vznemiri, kadar je v ne dovolj znanem okolju; lahko postane bolj ali manj agresivna kot je bila; vedenje lahko postane neobičajno, bizarno, ekscentrično; pogosto se v situacijah odziva neustrezno, v nasprotju s pričakovanji,

izražanje čustev psi osebah z demenco:

hitro se zjočejo ali razjezijo, a se tudi hitro umirijo, nekateri ne kažejo niti primernega veselja ali žalosti, ugodje, neugodje ne izražajo z mimiko → s posameznimi besedami, telesnimi gibi; njihovi odzivi so lahko nam nerazumljivi, vendar kažejo na omejen način, da še vedno zaznajo občutek topline in varnosti,

THEODORE RIBOT, zakaj je ideje o obtoju več spominskih sistemov težko preveriti?

ideje o obstoju več spominskih sistemov je težko preveriti, ker je ločevanje med njimi zaradi velike prepletenosti, kompleksnosti in medsebojne interakcije težavno,

FRIDERIC BARTLETT, kakšen pristop je značilen zanj napram predhodnjim raziskovalcem spomina?

ima drugačno razumevanje delovnega spomina, kot predhodnji avtorji (za njih značilen asociativistični pristop; zanj konstruktivistični pristop),

HERMANN EBBINGHAUS, kakšen pristop je imel?

imel ustvarjalen in sistematičen pristop,

kako so individualne percepcije dogodka povezane s spominom?

individualne percepcije dogodka so tesno povezane s spominom, kar pomeni, da so lahko neresnične, manipulativne, pristranske,

kaj se zgodi z informacijami v trenutnem ali delovnem spominu?

informacija dobi pomen, ko se poveže z izkušnjami iz dolgotrajnega spomina,

Janet; disociacijska hipoteza →

informacija povezana z intenzivnimi negativnimi čustvi se le deloma vgradi ali integrira v spoznavni sistem oz. spomin, zato je težje dosegljiva zavesti, a še vedno vpliva na nezavednem,

Kot kaj se lahko shranijo informacije v dolgotrajni spomin?

informacije se v dolgotrajnem spominu lahko shranijo kot predstave (vidne, slušne, kinestetične) ali v obliki pojmovnih mrež (pojmov in odnosov med njimi), s katerim je shranjen le pomen snovi (npr. besedila),

zapomnitev (elementi modelnega učenja)...

informacije vedenja shranimo v DS

*Delovanje katerih dražljajev zagotavlja oz. preprečuje instrumentalno pogojevanje?

instrumentalni ali operantni odziv zagotavlja delovanje dražljajev s prijetnim učinkom ali preprečuje delovanje dražljajev z neprijetnim učinkom (princip okrepitve).

iz katerega v kater spomin pride informacija z obnovo?

iz dolgotrajnega v kratkotrajni spomin

*kako se iz dolgotrajnega v kratkotrajni spomin vrnejo spomini?

iz dolgotrajnega v kratkotrajni spomin se spomini vrnejo v obliki pomena, ki ga izrazimo z besedami, ali predstav

skrajšanje zgodbe kakovostne spremembe v času retencije značilnosti;

izginejo podrobnosti, imena, števila, ostanejo podrobnosti, ki so preučevanca presenetile, se niso ujemale z razumevanjem njegove zgodbe

10 prvih znakov demence;

izguba spomina, težave pri izvajanju znanih nalog, težave pri komuniciranju, izgubljanje v času in prostoru, slaba ali okrnjena presoja, težave pri sledenju informacijam, izgubljanje predmetov, vedenjske in razpoloženjske spremembe, težave pri prostorskem in vidnem zaznavanju, umik od dela in družbe,

okoljska (kontekstualna) metafora, kaj izpostavlja?

izpostavlja pomen odnosa med organizmom in okoljem (poudarja učinkovitost prilagajanja) in se ne osredotoča toliko na notranje odnose med zaznavami, procesorjem, spominom in vedenjem (kot to počnejo zagovorniki računalniške in možganske metafore),

*socialna resničnost...

je ne preverjaš; "če dovolj veliko število ljudi verjame v to, potem to postane resničnost" npr. zdaj med korono

FRIDERIC BARTLETT, kdaj je postal eden najbolj vplivnih raziskovalcev?

ko se je okrepila kognitivna psihologija, je postal eden najbolj vplivnih raziskovalcev.

*kdaj nate vpliva terciarna socializacija?

terciarna socializacija vpliva nate takoj, ko je osebnost dovolj razvita, da se zavedaš vseh teh dejavnikov okolja

Ponavljanje (na dolgo);

je pomembno za zapomnitev temeljnih podatkov in vsebin. S ponavljanjem ohranjamo informacijo v kratkotrajnem spominu in jo skušamo shraniti v dolgotrajnega. Ponavljamo lahko na razliène nacine: podčrtujemo ključne besede, glasno ponavljamo kljuène besede ali dele besedila, oblikujemo izpiske in zapiske, uporabljamo mnemoniko. To je vsaka tehnika, s katero snov organiziramo tako, da sijo laze zapomnimo. Temelj je oblikovanje moënih asociacij (povezav), za katere so značilni izjemnost, pretiravanje, ¿utne predstave, preprostost, ustvarjalnost, duhovitost.

Elaboracija (na dolgo);

je povezovanje nove snovi z že obstoječim zanjem. Tako obnavljamo nekaj;, kar že imamo, hkrati pa ustvarjamo nove povezave, ki nam bodo pozneje olajšale priklic. Elaboracija. nam omogoča razumevanje snovi. Snov navežite na de obstoječe znanje. Preden začnete študirati gradivo, se vedno vprašajte: "Kaj o tem že vem?" Zato na zacetku udenja vzemite prazen list, nanj pa s kljuénimi besedami, lahko v obliki miselnega vzorca, zapisite vse, kar de veste. Načrtno iščite podobnosti in zveze ter razlike med staro in novo snovjo. Nove pojme in zakonitosti ponazorite s konkretnimi življenjskimi primeri. Spomnite se na lastne izkušnje ali izkušnje znancev, ki se povezujejo z obravnavano temo. Postavite vprašanja iz snovi. Povzemite snov s svojimi besedami.

diskriminativni (razlikovalni dražljaj...

je signal za določeno vedenje, saj določenemu odzivu vedno sledi nagrada ali kazen npr. zelena luč, lahko varno prečkaš cesto

Organiziranje (na dolgo);

je urejanje snovi v logiéno strukturo, da postane preglednejša in nam tudi pomaga pri razumevanju. Preden se začnete uciti novo poglavje, ga poiščite v kazalu, kjer naslovi in podnaslovi kadejo organizacijo te snovi. K razumevanju strukture nove snovi vam bo pripomogel tudi povzetek na koncu poglavja. V snovi iscite bistvo, njen pomen, saj si boste dolgotrajno zapomnili samo to. Zato je seveda treba gradivo razumeti. Poiščite ključne besede, nosilke pomena, in jih poudarite. Teh je malo: deset odstotkov celotne snovi. Tako se učite tudi definicije. Snov razvrstite po pomenskih kategorijah in povezite v sistem: izdelujte preglednice, tabele, diagrame in miselne vzorce.

Socializacija...

je vseživljenjski proces, v katerem osvajamo vedenja, ki so zaželena v okolju v katerem živimo.

Kompetenca...

je zmožnost uspešno opraviti neko nalogo s pomočjo znanja, veščin , stališč in vrednot. Kompetenca je kombinacija deklarativnega in proceduralnega znanja.

Snov razumemo če:

jo lahko izrazimo s svojimi besedami, lahko navedemo svoje primere, jo prepoznamo v različnih okoliščinah in oblikah, jo povežemo z drugimi idejami, dejstvi, jo uporabimo na različne načine, lahko vnaprej predvidimo nekatere posledice, lahko poiščemo njeno nasprotje.

Zunanja inhibicija...

kadar nevtralen dražljaj zmoti pogojevanje. npr. ko ti med poukom zapiska telefon zaradi smsja in potem ne slediš več pouku

strategija VŽN =

kaj že vem, kaj želim izvedeti, kaj sem se naučil

konvencionalnost (običajnost)

kakovostne spremembe v času retencije značilnosti; zgodba postaja čedalje bolj običajna, vsakdanja, skladna s kulturo in socialno sredino,

kaj se zgodi v kasnejših stadijih s prepoznavanjem oseb pri dementnih ljudeh?

kasneje ne prepoznajo niti najbližjih sorodnikov ali pa prepoznajo povsem neznane osebe, kot znance iz preteklosti, pogovarjajo se z navideznimi osebami ali lastno podobo, ki jo vidijo v ogledalu,

do kakšnih zapletov pogosto pride kasneje pri Alzheimerjevi bolezni?

kasneje pogosto pride do zapletov; halucinacije, delirantna stanja, značilni ponavljajoči zaposlitveni nemir, epileptični napadi,

SIGMUND FREUD, vloga katarze pri psihoterapiji;

katarza pri psihoterapiji naj bi bila ponovna oživitev iz zavesti oz. spomina izrinjenih vsebin; sprostila naj bi patološko energijo,

kako deluje kazen?

kazen deluje tako, da ustavi nezaželeno vedenje; verjetnost, da se bo kaznovano vedenje pojavilo je manjša,

oblike kaznovanja:

kaznovanje; če damo nekaj neprijetnega ali če odvzamemo nekaj prijetnega,

spominske disociacije;

kažejo se v nezmožnosti priklica skupine v shranjenih podatkih (ne morejo se spomniti besed, medtem ko so spomini druge vrste dosegljivi → npr. pozabi besedo, spomne pa se okoliške glasbe, videnih prizorov); zato meni, da obstaja več specializiranih spominskih sistemov, ki so pri različnih ljudeh različno razviti;

PRAVILA IZRAŽANJA ČUSTEV:

kdaj, kje in kako je primerno izražati čustva

zakaj so dementne osebe napete, nezaupljive, sumničave, jezne?

ker se počutijo ogrožene so dementne osebe napete, nezaupljive, sumničave, jezne, izjemoma lahko tudi fizično agresivne,

FRIDERIC BARTLETT, kako razume kognitivne sheme?

kognitivne sheme razume podobno kot sodobni psihologi; razlaga jih kot organizirane strukture podatkov in vanje vključeval čustva ter navade,

kdaj se pojavi računalniška metafora?

konec 60. let 20. st.; pojav računalniške metafore,

nagrada ≠

kot ojačitev, utrditev!!

kako se lahko shranijo predstave v dolgotrajni spomin?

kot vidne, slušne, kinestetične ...

*ali kratkotrajne spremembe človekovega vedenja zaradi poškodb, utrujenosti vpliva drog spadajo pod učenje?

kratkotrajne spremembe človekovega vedenja zaradi poškodb, utrujenosti, vpliva drog ne spadajo pod učenje

Demenca...

kronično napredujoča bolezen možganov, ki jo povzročajo spremembe na možganskih celicah in se kažejo z motnjami spomina, mišljenja, orientacije, prepoznavanja, razumevanja, računskih in učnih sposobnosti ter govorjenja, izražanja in presoje,

kritična presoja raziskave Mali Albert;

krši eno izmed temeljnih načel psihološke etike, saj udeleženci med raziskavo ne smejo doživljati večjih stresov (prestrašeni Albert je jokal in se hotel izogniti podgani, ter drugim predmetom).

reverzibilne demence značilnosti;

lahko jih zdravimo in s tem preprečimo napredovanje demence, lahko pa celo izgine, takšnih primerov je malo),

na prepoznavanje storilca vplivajo;

lastnosti očividca (rasa, in starost), nekateri obrazi so lažji za prepoznavo (zaradi edinstvenih obraznih potez), lastnosti dogodka, informacije, ki jih dobimo po dogodku, način prepoznave (ogled slik ali identifikacijska vrsta), ter dogodki, ki se zgodijo po identifikaciji storilca (npr. povratna informacija, da je izbral osumljenca),

koliko % bolnikov je pri pojavu simptomov Alzheimerjeve bolezni mlajših od 65 let?

le 10% bolnikov pri pojavu simptomov mlajših od 65 let,

THEODORE RIBOT, kateri dve vrsti spomina loči?

ločil organski (danes znan kot proceduralni; npr. hoja, tek, opravila → nastaja z urjenjem) in psihološki spomin (prav tako nastaja z urjenjem, le da se njegove vsebine zavedamo),

koliko % med 80 in 90 let starimi ima Alzheimerjevo bolezen?

med 80 in 90 let starimi je 20 -45% ljudi z boleznijo,

katera čustva bodo pogosteje izražali posmezniki, ki pripadajo kulturam, ki vrednotijo socialno povezanost in medsebojno odvisnost?

med kulturami prihaja do razlik v zaželenosti izražanja posameznih čustev (npr. pripadniki kultur, ki vrednotijo socialno povezanost in medsebojno odvisnost, pogosteje izražajo simpatijo, spoštovanje in sram, kot pripadniki individualističnih zahodnih kultur; te pogosteje izražajo jezo, ki je povezana z individualizmom in samouveljavljanjem),

THEODORE RIBOT, po čem je znan med nevrologi?

med nevrologi poznan po Ribotovem zakonu, ki opisuje značilnosti retrogradne amnezije oz. spominskih motenj,

THEODORE RIBOT, na kaj postane pozoren med preučevanjem pacientov z amnezijo?

med preučevanjem pacientov z amnezijo postane pozoren na spominske disociacije; kažejo se v nezmožnosti priklica skupine v shranjenih podatkih (ne morejo se spomniti besed, medtem ko so spomini druge vrste dosegljivi → npr. pozabi besedo, spomne pa se okoliške glasbe, videnih prizorov); zato meni, da obstaja več specializiranih spominskih sistemov, ki so pri različnih ljudeh različno razviti;

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI, med prvimi raziskovalci, ki so poskušali kaj?

med prvimi raziskovalci, ki so načrtno opazovali in skušali pojasniti učinek zaporedja podatkov (značilnost; sredina niza informacij se hitreje pozablja, začetek in konec pa lažje prikličemo iz spomina),

FRIDERIC BARTLETT, od česa naj bi bil spominski priklic v veliki meri odvisen?

menil je, da je spominski priklic v veliki meri odvisen od spoznavnih shem (te pospešijo in olajšajo vkodiranje → nove informacije se spajajo s starimi, ki so organizirane v spoznavnih shemah; olajšajo tudi priklic podatkov → učinek konteksta),

METAFORE, kaj je spremenil pojav metafor?

metafore so spremenile način razmišljanja o značilnostih spomina, o katerih predhodnji raziskovalci niti razmišljati niso mogli,

FRIDERIC BARTLETT za proučevanje kakovostnih sprememb uporablja;

metoda ponovne reprodukcije (uporablja nenavadne zgodbe; npr. indijanske pripovedke, kot je vojna duhov → zgodbo je prebral, udeleženci pa so jo ponovili čez 15 min, ali po nekaj dneh, mesecih in celo letih; najdaljši razmik med poslušanjem in priklicanim gradivom je trajal 10 let); metodo serijske reprodukcije (udeleženci so si zaporedoma pripovedovali zgodbo, Bartlett pa je analiziral spreminjanje originalne vsebine),

od česa je odvisna motivacija v sedanjosti (eksperiment s sestavljankami):

motivacija v sedanjosti odvisna od izkušenj, ki jih ima posameznik v zvezi z obvladovanjem in nadzorovanjem svojega okolja

*pisanje je kater spomin?

motorični spomin

koliko tehtajo možgani bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo?

možgani bolnikov pogosto tehtajo manj kot 1000 g (pri zdravih ljudeh 1300g),

ali Alzheimerjeva bolezen ves čas enako napreduje?

možna so krajša ali daljša obdobja, ko se bolezen upočasni,

ali lahko domišljija vpliva na popačenje?

na popačenje lahko vpliva tudi domišljija; s priklicem podatke iz dolgoročnega spomina ponovno vrnemo v zavest; nesprejemljivost spomina pri tem ni zagotovljena,

s čim lahko vplivamo na posameznikovo izjavo?

na posameznikovo izjavo se lahko močno vpliva z "vodenimi vprašanji", s katerimi nakažemo, kakšen odgovor je zaželjen oz. z njimi vodimo do želenega odgovora.

kako se deli epizodni spomin?

na predstavni in čustveni

*zakaj je Ebbinghaus za svoj eksperiment uporabljal nesmiselne zloge?

na spomin močno vplivajo asociacije in pomen, zato je Ebbinghaus za svoj eksperiment uporabljal nesmiselne zloge

*kateri biološki deli človeka tudi vplivajo na uspešnost učenja?

na uspešnost učenja vpliva stanje čutil, delovanje živčnega sistema in hormonsko ravnovesje

kakšne so lahko nagrade pri vedenjski modifikaciji?

nagrade so lahko različne; sonček, ki ga otrok nariše, ko nalogo uspešno opravi; žeton, ki ga dobijo pacienti, za več žetonov pa si zaslužijo kakšno ugodnost; uporabno pri avtističnih otrocih, za spodbujanje otrok pri hišnih opravilih, (pomembno je, da si za nagrado prisluži oseba nekaj, kar ji je pomembno, saj drugače to ne bo prava podkrepitev)

Binet in Henri prvi eksperiment;

najprej sta se lotila raziskovanja proznega spomina (preučevanje otrok v šolah → otrokom sta povedala zgodbo, nato pa sta v večjih časovnih razmikih preverjala lastnosti spominskega priklica); danes to poznamo kot epizodični spomin (spomin na dogodke),

dejavniki tveganja za demenco;

največji dejavnik starost (narašča št. bolnikov, ki za njo zboli že pred 65 letom), manjša miselna aktivnost in socialna izolacija ter nižja izobrazba; ljudje s ponavljajočimi epizodami depresije naj bi imeli večjo možnost za razvoj demence (depresija v poznih letih je lahko eden izmed prvih simptomov demence),

zakaj so naključne in nepovezane besede težje zapomljive?

naključne in nepovezane besede so težje zapomljive, ker predstavljajo kopico podrobnosti brez pomena → nesmiselni podatki se težje vgradijo v spominske mreže podatkov (smiselno gradivo; besede se združijo v večjo, nadrejeno enoto, ki se zaradi tega lažje vkodira, ohrani in prikliče iz spomina),

katere motnje se razvijejo pri osebah, ki so se naučile nemoči?

naučena nemoč izhaja iz nezmožnosti ubežati šoku (ugotovil je, da se pogosto pojavi pri ljudeh, ki so izpostavljeni neobvladljivim situacijam → pri njih se razvijejo motnje v motivaciji, kognitivnih procesih in čustvovanju),

pri kom naj bi se pojavljala naučena nemoč?

naučena nemoč izhaja iz nezmožnosti ubežati šoku (ugotovil je, da se pogosto pojavi pri ljudeh, ki so izpostavljeni neobvladljivim situacijam → pri njih se razvijejo motnje v motivaciji, kognitivnih procesih in čustvovanju),

J. B. Watson: deček Albert → neutemeljeni strahovi so naučeni po:

načelih klasičnega pogojevanja.

Nadziranje in uravnavanje učenja;

načrtovanje učenja, spremljanje učenja, vrednotenje in uravnavanje učenja

Spremljanje učenja;

naša osredotočenost, učinkovitost učenja

*fizična resničnost...

naše izkušnje; naša resničnost, ki jo lahko v tem trenutku preverimo (kozarec se ob spustu rabije, svinčnik pade na tla),

kaj sledi našemu vedenju?

našemu vedenju sledijo ojačevalci - utrjevala ali pa kazni,

ali prepoznaš s senzornim spominom obraze?

ne, vidiš obraz a ga ne prepoznaš

za kater spomin je značilen nezavedni priklic?

nedaklerativni spomin

Zakaj pride do napak pri opazovanju očividcev?

nedoslednosti in nepravilnosti med izjavami so posledica vpliva različnih dejavnikov na točnost zaznavanja (npr. pozornost med samim dogodkom, zaznave hitrosti premikanja, čas trajanja dogodka ter količina časa med dogodkom in podajanjem izjave, vpliv čustev, stresa in psihoaktivnih snovi; te vplivajo na kodiranje informacij v dolgoročni spomin),

Kdaj neka nagrada ni nagrada?

nekaj je mišljeno kot nagrada, vendar pa človeku vedno ne pomeni nagrade, zato to ni utrjevalo, saj ne povečuje verjetnosti, da se bo vedenje v prihodnosti ponovilo; tudi kazen ni vedno kazen!

averzivna terapija (lat. aversio. odpor pred čim);

nekaj prijetnega zamenjamo za nekaj neprijetnega (npr. vzameš tableto za bruhanje + piješ alkohol → dobiš asociacijo, da ti je po alkoholu slabo → ga nočeš več; pogojevanje višjega reda → bruhaš tudi, ko vidiš terapevta),

značilnosti senzornega spomina, trajanje:

nekaj sekund

za koliko časa in s katerimi zdravili zdravimo Alzheimerjevo bolezen?

nekatera zdravila (zaviralci acetilholinesteraze; donepezil, rivastigmin, galantamin) zmanjšajo delovanje encima, ki razgrajuje acetilholin → poveča se količina acetilholina v možganih (s tem zadržimo napredovanje bolezni za 6 do 12 mesecev; lahko dosežemo tudi začasno izboljšanje); uporablja se predvsem pri začetnih oblikah,

*kako vpliva nepravilno hujšanje, motnje hranjenja na učenje;

nepravilno hujšanje in motne hranjenja v telesu porušijo ravnovesje → slabša koncentracija, vztrajanje pri učenju

značilnosti delovnega spomina, izguba zaradi:

neprimernega osvajanja, premalo ponavljanja, neustrezne organizacije snovi.

*fobija =

neutemeljen strah

Semon (področje raziskovanja) →

nevrološki vidiki spomina,

kaj je implicitni zapis?

nezavedno pomnenje

ali je možno demenco pozdraviti?

ni je možno pozdraviti, jo je pa možno upočasniti (trenutno obstoječa zdravila pomagajo predvsem pri zgodnjih fazah),

THEODORE RIBOT:, s katerimi študijami se ni ukvarjal?

ni se ukvarjal z empiričnimi študijami,

količina stresa, ki ga posameznik doživlja med kaznivim dejanjem vpliv;

ni še povsem raziskano, kako to vpliva; najpogosteje razlaga poudarja močno čustveno vznemirjenost, ki omeji naše spominske funkcije → večja količina stresa naj bi zmanjšala naš obseg za procesiranje informacij → slabše vkodiranje v spomin.

s katerimi možganskimi funkcijami imajo težave dementne osebe;

nimajo težav le s spominom ampak tudi z ostalimi višjemožganskimi funkcijami (npr. težava s sporazumevanjem; v začetnih stadijih težave, da najdejo posamezno besed; ve kaj hoče povedat, a se ne spomne, kako se temu reče; v poznih stadijih da ne zmorejo več tvoriti stavkov; v končnem stadiju ne morejo več ničesar povedati),

kaj naredimo ob sumu na demenco?

ob sumu na demenco → obisk družinskega zdravnika → nevrolog + psihiater,

kaj se dogaja v trenutnem ali delovnem spominu z gradivom?

obdeluje gradivo in organiziramo, ki prihaja iz senzornega ali dolgotrajnega spomina,

s čim imajo običajno dementni bolniki že zelo zgodaj težave?

običajno imajo bolniki že zelo zgodaj težave z temi najbolj razvitimi možganskimi funkcijami,

kaj običajno spremlja demenco?

običajno jo spremlja zmanjšanje sposobnosti za obvladovanje čustev, socialnega vedenja ali motivacije,

kaj je značilno za opisovanje dogodkov osebe z demenco?

običajno oseba z demenco lahko opiše dogodke iz mladosti, a je pri tem časovno zaporedje dogodkov neustrezno,

*učinek remiscence...

obnova po odmoru je boljša (zato naj bi med učenjem delali odmore)

koliko vrst bolezni, ki lahko povzročijo demenco obstaja?

obstaja več kot 200 vrst bolezni, ki lahko povzročajo demenco,

*od česa je odvisno, ali se bo otrok ustrezno razvijal?

od najzgodnejših izkušen je odvisno ali se bo otrok ustrezno razvijal; ali bo prešel posamezne razvojne faze brez motenj, zavrtosti; ali se bo znal prilagajat drugim

koliko časa traja od začetka bolezni do smrti zaradi Alzheimerjeve bolezni?

od začetka težav do smrti mine med 3 do 20 let (v povprečju med 10 in 15),

HERMANN EBBINGHAUS, obstoj katerega spomina odkrije?

odkrije obstoj takojšnjega spomina (danes znan kot delovni ali kratkoročni spomin),

avtomatizacija...

odzivi niso zavestni, hoteni ampak spontani

Katere učinkovine priporočajo pri Alzheimerjevi bolezni?

ogroženost naj bi se zmanjšala ob uporabi protivnetnih učinkovin; nekateri priporočajo zdravljenje z; izvlečki ginko bilobe, nimodipinom, propentofilinom, selegilinom, vitaminom E (stranski učinki !).

*če želimo spremeniti osebnost, moremo torej spremeniti po Skinnerjevem mnenju;

okoliščine v katerih oseba živi in dela

*po mnenju behavioristov naj bi bila osebnost naj bi bila osebnost v celoti odvisna od:

okolja

na kaj vplivata okolje in kultura pri čustvih?

okolje in kultura vplivata na izražanje in doživljanje čustev,

*kaj nas spodbuja k našim odločitvam?

okolje je tisto, ki nas spodbuja k našim odločitvam

HERMANN EBBINGHAUS opazi, da s katerimi dražljaji lahko tudi prikličemo podatek iz spomina?

opazi, da lahko iz spomina prikličemo podatek tudi z dražljajem, ki ni popolnoma enak izvornemu (generalizacija; npr. ko se otrok nauči besedo maček bo z njo poklical tudi ostale mačke, ne le Muciferja),

FRIDERIC BARTLETT kakšne učinke spoznavnih shem je opazil?

opazil negativne učinke spoznavnih shem, ki pogosto povzročajo nastanek spominskih popačenj (npr. vpliv stereotipov pri opisovanju videnih oseb); a je bil zaradi behaviorističnih idej, ki so takrat prevladovale dolgo prezrt,

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI, po kakšnem načinu sta opazila, da naj bi deloval spomin glede priklica?

opazila sta, da priklic informacij deluje po dvojnem, binarnem načelu (vse ali nič);

kdo je potreben za modelno učenje?

opazovalec in model (živi in simbolni model) npr. mama in Spiderman

*drugo ime za instrumentalno pogojevanje je:

operanto

Ribotov zakon;

opisuje značilnosti retrogradne amnezije oz. spominskih motenj,

težave pri govoru (iskanje pravih besed) (pri demenci);

oseba težko sledi pogovoru ali se vanj vključi; sredi pogovora umolkne in ne ve kako naprej, se ponavlja ali pa se ji pri govoru zatika (pri demenci); ima težave z besednjakom in stvari narobe poimenuje (npr. hlačnice → rokav za nogo); težave z branjem in črkovanjem,

zapiranje vase in izogibanje družbi (pri demenci);

oseba začne trajno opuščati delovne obveznosti, družbene aktivnosti, konjičke ali ukvarjanje s športom; pogosto trdi, da se ne počuti dobro (zaradi sprememb, ki jih izkuša se skuša izogniti družbi).

priča...

oseba, ki poroti in sodišču poda izjavo o vsem videnem med nesrečo oz. kriminalnim dejanjem (sem spadajo vsi prisotni, tudi otroci),

kaj naj bi bilo z dolgoročnim spominom pri osebah nad 65. let in prepoznavanjem storilca?

osebe po 65. letu naj bi imele manjše kapacitete za tvorbo dolgoročnega spomina in manj točnega spomina → več težav pri prepoznavanju storilca kot mlajši posamezniki,

česa osebe z demenco ne morajo nadzorovati v kasnejših stadijih?

osebe z demenco v kasnejših stadijih ne morejo nadzorovati izločanja vode in blata,

racionalizacija vsebine kvalitativne spremembe v času retencije značilnosti;

osnovna vsebina lahko postane bolj logična, racionalna in konvencionalna,

katere priče so najbolj sugestibilne glede na starost?

otroci so bolj sugestibilni (ne zaznavajo razlike med sugerirano vsebino in pravim spominom o dogodku; hitreje povežejo informacije, ki jih dobijo po dogodku z informacijami o dogodku), na njih tudi bolj vplivajo "vodena vprašanja",

na koga najbolj vplivajo vodena vprašanja?

otroci so bolj sugestibilni (ne zaznavajo razlike med sugerirano vsebino in pravim spominom o dogodku; hitreje povežejo informacije, ki jih dobijo po dogodku z informacijami o dogodku), na njih tudi bolj vplivajo "vodena vprašanja",

Sistematična desentivizacija (zmanjšanje občutljivosti);

pacient se s pomočjo utrjevanja postopoma nauči sprostitve ob dražljaju, ki je povzročal strah,

Paukova strategija:

papir razdeliš na dva dela; pomembne informacije na eno stran.

Ivan Pavlov eksperiment:

pes + zvonček → slinjenje

THEODORE RIBOT, kako po njegovem mnenju nastaja vsebina spomina?

po Ribotu nastaja vsebina spomina z doživljanjem izkušenj, ki se medsebojno povezujejo s pomočjo asociacij,

SIGMUND FREUD pod čigavim vplivom pride do ideje o represiji?

pod vplivom Breuerja; pride do zaključka, da so nekateri spomini tako neprijetni, boleči, da jih izrinemo iz zavesti (represija) in tako zmanjšamo občutke nelagodja;

SIGMUND FREUD, zakaj naj bi prišlo do represije?

pod vplivom Breuerja; pride do zaključka, da so nekateri spomini tako neprijetni, boleči, da jih izrinemo iz zavesti (represija) in tako zmanjšamo občutke nelagodja;

interferenca se pojavi zaradi;

podobnosti med dražljaji (npr. med dvema telefonskima številkama, ki si ju poskušamo zapomniti); izkazuje se kot izguba enega izmed podatkov, ki se medsebojno motita (starega ali novega, ki si ga želimo zapomniti),

Ponavljanje - zapomnitev;

podčrtovanje, izpiski, mnemonika - močne asociacije (pretiravanje, čutne predstave, duhovitost ...), miselni vzorci.

kako lahko ponavljamo?

podčrtujemo ključne besede, glasno ponavljamo ključne besede ali dele besedila, oblikujemo izpiske in zapiske, uporabljamo memoniko

upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije (pri demenci);

pogoste težave pri načrtovanju ali reševanju problemov; zaradi manjše zbranosti rabijo več časa za določena opravila; težko se odloča in pogosto sprejme neprimerne odločitve (npr. se neprimerno obleče, nakupuje po telefonu, se pusti prepričati goljufivim prodajalcem); manjša spretnost z denarjem (npr. dvigne veliko količino denarja, ki ga izgubi ali pa zapravi za stvari, ki jih sploh ne potrebuje); ima težave s štetjem denarja, plačevanjem računov, vodenjem bančnega računa; pogosto se ne zaveda, da je ogrožena ali v nevarnosti.

katere oblike Alzheimerjeve bolezni se pogosteje dedujejo?

pogosteje se dedujejo oblike, ki se pokažejo zgodaj (pred 50. letom),

kaj je poleg Alzheimerjeve bolezni tudi pogost vzrok za demence?

pogosti vzrok so tudi možganske kapi,

kaj kažejo osebe z demenco ob opravljanju enostavnih nalog?

pogosto kažejo pretirano zadovoljstvo ob opravljanju enostavnih nalog,

spremembe čustvovanja in razpoloženja (pri demenci);

pogosto manj motivirane, pasivne, spijo več kot običajno, ne vedo kaj bi počele, izgubijo zanimanje za stvari, ki so jih prej rade počele; hitra, izrazita čustvena nihanja (včasih brez očitnega razloga); neustrezno izražanje čustev (npr. veselje ob slabi novici); lahko pa čustev, ki bi jih običajno pričakovali ne pokažejo (na videz ostane povsem brez čustvenega izraza → topo strmijo predse); čustva so pri osebi z demenco še vedno prisotna, spremeni se le njihovo izražanje!

kaj se pogosto zgodi z dementnimi bolniki po operaciji?

pogosto se dogaja, da se demenca pri bolnikih poslabša po kakšni operaciji,

ponavljanje enih in istih vprašanj (pri demenci);

pogosto se vede, kot da je ujeta v neskončno zanko; isto vprašanje ponovi tudi po dvajsetkrat na dan (odgovorov se zaradi bolezenskega procesa ne spomni več); z napredovanjem bolezni se to pojavlja vedno pogosteje,

kaj je z nespečnostjo pri dementnih ljudeh?

pogosto so nespečni.

kaj so pojmovne mreže?

pojmi in odnosi med njimi

kaj je pomembno pri hitrosti diagnosticiranja demence in zakaj?

pomembno hitro diagnosticiranje in čim hitrejše zdravljenje, ter preprečitev slabšanja stanja,

KAKŠNE SO KAKOVOSTNE SPREMEMBE PRI ZAPOMNITVI GRADIVA?

pomen zgodbe; povdarjen drug vidik, kot v zgodbi, spremenjen pomen, spremenjena zaporedja dogodkov, dodajanje novega gradiva, postane bolj smiselno in razumljivo; Čustva; če si dobro razpoložen si več zapomniš; Skrajšanje zgodbe; izginejo podrobnosti, imena, števila, ostanejo podrobnosti, ki so preučevanca presenetile, se niso ujemale z razumevanjem njegove zgodbe, Konvencionalnost (običajnost); zgodba postaja čedalje bolj običajna, vsakdanja, skladna s kulturo in socialno sredino,

*je pomnenje pri učenju nižje ali višje ravni daljše?

pomnenje pri smiselnem besednem učenju je daljše kot pri besednem učenju nižje ravni

katere dejavnosti dementne osebe opravljajo uspešnejše?

ponavljajoče, rutinske aktivnosti opravljajo uspešnejše,

kaj se zgodi s socialnimi zavorami pri dementnih ljudeh?

popuščati začnejo naučene socialne zavore, razkrivajo zaupne stvari, brezbrižni so do napak in omejitev, zaradi katerih bi bili prej v zadregi,

kaj se lahko zgodi pri demenci s posameznimi osebnostnimi potezami in blodnjami?

posamezne osebnostne poteze lahko postanejo izrazitejše, preganjalne blodnje so lahko zelo izražene, a so le redko urejene v sistem blodenj,

fenomen nezavednega prenosa;

posameznika videnega v eni situaciji zamenjamo, prikličemo v drugi (zaradi mešanja zgodnjega in poznega vkodiranja informacij) → je nezaveden (npr. si prepričan, da je oseba, ki si jo videl v trgovini kasneje vlomila na banko); vsa srečanja takšnih posameznikov v preteklosti pa so bila kratka,

zakaj pride do fenomena nezavednega prenosa;

posameznika videnega v eni situaciji zamenjamo, prikličemo v drugi (zaradi mešanja zgodnjega in poznega vkodiranja informacij) → je nezaveden (npr. si prepričan, da je oseba, ki si jo videl v trgovini kasneje vlomila na banko); vsa srečanja takšnih posameznikov v preteklosti pa so bila kratka,

Generalizacija =

posploševanje npr. Mali Albert se je potem bal tudi ostalih živali, Pavlovov pes se je slinil tudi na druge zvončke ...

PRVI ZNAKI DEMENCE:

postopna izguba spomina, ki vpliva na vsakodnevno življenje; težave pri govoru (iskanje pravih besed); osebnostne in vedenjske spremembe; upad intelektualnih funkcij, nezmožnost presoje in organizacije; težave pri vsakodnevnih opravilih; iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari; težave pri krajevni in časovni orientaciji; ponavljanje enih in istih vprašanj; spremembe čustvovanja in razpoloženja; zapiranje vase in izogibanje družbi;

kako je z nadzorom pri dementnih ljudeh?

potrebujejo stalen nadzor (npr. da ne pustijo prižganega plina, ne spijejo čistil),

kako je z aktivnostmi pri dementnih ljudeh?

potrebujejo vedno več nadzora in vzpodbud pri aktivnostih, ki jih veselijo in jih še zmorejo,

HERMANN EBBINGHAUS, pomen česa povdari?

poudaril je pomen asociativnih povezav podatkov v spominski mreži (mreža naj bi se dopolnjevala ob sočasnem pojavljanju različnih izkušenj, kar omogoča nastajanje povezav med njimi oz. spomini → ob ponovnem doživljanju se zaradi vzpostavljenih povezav prikliče tudi izkušnja, ki se je predhodno z njo povezala)

FRIDERIC BARTLETT, kaj poudarja?

poudarja, da priklic informacij iz spomina ni pasiven proces (temelji na rekonstrukciji zapomnjenega; rekonstrukcija pa je pod vplivom stare vsebine → posledično prihaja do interakcije med novejšimi spominskimi podatki in predhodno obstoječo mrežo podatkov),

kakšen proces naj po Bartlettu ne bi bil priklic informacij?

poudarja, da priklic informacij iz spomina ni pasiven proces (temelji na rekonstrukciji zapomnjenega; rekonstrukcija pa je pod vplivom stare vsebine → posledično prihaja do interakcije med novejšimi spominskimi podatki in predhodno obstoječo mrežo podatkov),

ČUSTVA:

pozitivno/negativno razpoloženje; jakost (močna/šibka), vrednost (prijetna/neprijetna); močna čustva, čustva do sebe; snov, do katere imamo poseben odnos, ki nas zanima, čudi ali se je spomnimo iz lastnih izkušenj.

*katere vrste inteligentnosti poznamo?

poznamo jezikovno inteligentnost, telesno - gibalno inteligentnost, logično-matematično inteligentnost

pozornost (elementi modelnega učenja)...

pozorni smo na model, ki kaže določene modelne znake

elementi modelnega učenja:

pozornost → zapomnitev → izvajanje → motivacija

možganska (nevrološka) metafora;

predpostavlja, da so spoznavni sistemi sestavljeni iz velikega števila nevronskih enot, ki so medsebojno povezane v kompleksne mreže → na osnovi zakonitosti določajo vedenje, potek mišljenja in čustvovanja;

*informacije si lahko zapomnimo v obliki;

predstave, lahko pa s predelavo dobi pomen in jo shranimo v pojmovnih mrežah

Tri vrste dolgotrajnega spomina;

predstavni, deklarativni (sematični, epizodni), proceduralni

primerjava človek - računalnik je pretirana zaradi;

prehod iz človeškega RAMa na trdi disk je bistveno počasnejši, zaradi utrjevanja sledi v sinapsah; v človeškem spominu so podatki organizirani drugače kot na trdem disku; spomin ne ustreza binarni logiki priklica (vse ali nič; 1 ali 0); človeški spomin le redko omogoča priklic resničnosti; človeški spomin je manj natančen, a bolj uporaben; računalnik ima slabše možnosti rekonstrukcije spomina (če se en delček spomina izgubi),

strategija PV3P=

preleti, vprašaj se, preberi, ponovno preglej in poročaj

SIGMUND FREUD, kaj meni o izgubi spomina?

prepričan, da izguba spomina ne obstaja,

Ribot (področje raziskovanja) →

preučevanje spominskih motenj,

HERMANN EBBINGHAUS, kritika;

preveč poenostavljal asociativne povezave med dražljaji in jih razlagal podobno kot filozofi (npr. Aristotel); zanima ga le obstoj povezave, ne pa kakovost le te; lingvisti in kognitivni psihologi so pri raziskovanju s smiselnim gradivom ugotovili, da obstaja več kot le tri vrste asociativnih povezav (odvisne tudi od posrednih, prikritih odnosov med dražljaji); prezrl pomen razlike med spominskimi predstavami smiselnega in nesmiselnega gradiva; pozabil na morebitne psihopatološke motnje spomina; zanemaril vpliv motivacije,

KASTER DEL MOŽGANOV JE OBIČAJNO PRIZADET PRI ALZHEIMERJEVI BOLEZNI?

pri Alzheimerjevi bolezni je običajno najprej prizadet hipokampus,

THEODORE RIBOT razlikoval tri spominske stopnje;

pridobitev, ohranitev, obnovo,

frontotemporalne demence značilnosti;

prizadanejo predvsem čelni in senčni reženj; prizadeti se najprej osebnostno spreminjajo, postajajo karakterno drugačni, kasneje se šele pojavijo težave s spominom, pojavljajo se zgodaj, že kmalu po 50 letu,

SIGMUND FREUD, problem raziskav s katerimi so preverjali njegovo hipotezo o represiji negativnih spominov?

problem takšnih raziskav; etika (ker ne smemo udeležencev čustveno zlorabljati, so negativna čustva pogosto izzvana v preblagi obliki → rezultati imajo posledično slabo okoljsko veljavnost),

kaj spada pod nedeklarativni spomin?

proceduralni spomin in dispozicije

*pomnenje....

proces usvajanja, ohranjanja in obnavljanja informacij

kdaj so delovali prvi, najbolj znani raziskovalci spomina?

prvi, najbolj znani raziskovalci na področju spomina so delovali okoli 1. sv. v; to obdobje se zaključuje s Freudovim delom pred 2. sv. v. in konča z Bartlettovimi spoznanji po njej → avtorja veliko prispevala k premiku raziskovalne miselnost; namesto raziskovanja količinske plati postane pomembnejše raziskovanje vsebinske plati.

naučena nemoč 1. del eksperimenta:

pse iz 1. skupine so zapri v kletko, kjer so se izognili električnemu šoku, če so pritisnili na stikalo, psom iz 2. skupine je električni šok popustil, ko je pes iz 1. skupine pritisnil na stikalo, če so oni ni bilo učinka, psi iz 3. skupine so bili zgolj zaprti v kletki,

od kdaj že psihologi preučujejo področje verodostojnosti izjav očividcev?

psihologi to področje raziskujejo že vse od začetkov 20. st.,

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI, čigav vpliv je viden na njunih raziskavah?

raziskave s testi inteligentnosti v katerih je viden vpliv Ebbinghausa,

RICHARD SEMON, s katerih vidikov je predvsem opravljal raziskave?

raziskoval spominske pojave predvsem z bioloških in lingvističnih vidikov,

Diferenciacija...

razlikovanje pogojnega dražljaja od podobnih, do katere pride, če utrjujemo en sam, določen dražljaj npr. pes dobi meso samo, ko zvoni šolski zvonec, zato se na cerkveni zvon ne slini

Freud (področje raziskovanja) →

razloži spomin na osnovi psihoanalitičnega razumevanja duševnosti.

kako vrnemo podatke iz dolgoročnega spomina ponovno v zavest?

s priklicem podatke iz dolgoročnega spomina ponovno vrnemo v zavest; nesprejemljivost spomina pri tem ni zagotovljena,

*s katero socializacijo se ustvarja naša osebnost?

s primarno socializacijo se ustvarja naša osebnost

katera smer psihologije se ukvarja z verodostojnostjo izjav očividcev?

s tem področjem se ukvarja forenzična psihologija (eno izmed specializiranih področij kognitivne psihologije),

*Skinner prav ko trdi, da je doživljanje svobodne volje le iluzija;

saj naj bi bili v resnici popolnoma determinirani z dejavniki iz okolja in dednostjo (problem popolne determiniranosti; nismo krivi za svoja dejanja, saj se zanje nismo odločili)

*V določenih primerih lahko stres in čustvena vznemirjenost delujeta pozitivno na spomin, zakaj?

saj povečata našo pozornost.

kaj so uporabljali za preučevanje v raziskavah spomina v znanstvenem obdobju najpogosteje?

se je najpogosteje uporabljajo nesmiselno gradivo (npr. zlogi), v manjši meri tudi stavki in slike brez pomena,

pogojni odzivi višjega reda...

se razvijejo iz utrjenega pogojnega odziva npr. če se pes slini na zvonec, ga lahko navadiš tudi na luč

izjava...

se uporabi kot dokaz, ki opisuje dogajanje iz perspektive priče (največkrat opis dogajanja in udeležencev),

kateri vrsti deklarativnega spomina poznamo?

sematični in epizodni

drugo ime za trenutni spomin

senzorni spomin

Kaj velja za senzorni zapis?

senzorni zapis je dovolj dolg, da nam daje občutek kontinuitete sveta, obenem pa dovolj kratek, da ne moti novih čutnih vtisov,

Kako trenutni ali senzorni spomin shrani informacije?

shrani informacije (vidne, slušne, tipne, ...) v celoti takšne, kot so, a le za zelo kratek čas,

THEODORE RIBOT, kje naj bi imeli sistemi sedež po njegovem mnenju?

sistemi naj bi imeli sedež v nevronskih mrežah, te so razporejene v določenih delih možganov,

THEODORE RIBOT, kaj velja za sisteme?

sistemi se razvijajo, so prilagodljivi, odvisni od učenja ter so v nenehni medsebojni interakciji (npr. vsaka črka abecede je v spominu shranjena kot zaključena enota; z učenjem postajajo črke sestavni deli velikega števila novih besed oz. spominskih enot),

ali lahko dementni bolniki vozijo avto?

takoj, ko je postavljena diagnoza bi mogli prenehati voziti avtomobil (k tem jih spodbujamo; možnosti npr. odklopimo akumulator, rečemo, da vnuk rabi avto),

KAj so mnemonike?

tehnike pomnenja

značilnosti delovnega spomina, obseg:

teoretično neomejen

*obnavljanje preteklega učenja se lahko kaže na tri načine;

snov lahko prikličemo v spomin, lahko jo le prepoznamo, ali se je ne spomnimo in le prihranimo s časom pri ponovnem učenju

katero snov si zaradi čustev lažje zapomnimo?

snov, do katere imamo poseben odnos, ki nas zanima, čudi ali se je spomnimo iz lastnih izkušenj.

*siderne ideje....

so najbolj splošne ideje posameznega področja, ki so temelj hierarhije, podrejene pa so jim specifične ideje; na stabilne siderne ideje potem navežemo nove pojme in poznanja

Platonova primerjava spomina s ptičjo kletko;

spomin je kletka, v katero so ujeti podatki, brez ključne informacije je ne morejo zapustiti in ostanejo neozaveščeni,

FRIDERIC BARTLETT, kako je razumel spomin?

spomin je razumel kot del posameznikovega stika z resničnostjo → meni, da ga zato ne moremo preučevati ločeno od zaznavanja, predstavljanja in vplivov družbenega okolja,

Epizodični spomin opis;

spomin na razne dogodke v življenju v zaporedju, kot so se dogajali, skupaj s čutnimi vtisi in s čustvi, ki so jih spremljali.

FRIDERIC BARTLETT, ZAKAJ SPOMIN NI KOPIJA RESNIČNOSTI?

spomin ni kopIja resničnosti ! (zaradi težnje po osmislitvi zaznav pride do odstopanja od resničnosti že pri zaznavanju; tudi po vkodiranju se sproži proces prilagajanja, ki spremeni izvorni spomin → priklicane informacije so tako interakcija med med osebnimi izkušnjami, znanim in znanjem),

sematični spomin;

spomin pomenov besed, vsebuje dejstva, odnose med njimi; vsa ta dejstva, pojmi in odnosi so med seboj povezani v pojmovne mreže

značilnosti delovnega spomina, shranjevanje:

spominske mreže

*učinek remisence...

spontano izboljšanje spomina po odmoru

KLJUČNE KOMPETENCE:

sporazumevanje v maternem jeziku, sporazumevanje v tujih jezikih, matematična kompetenca, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje.

Informacijske teorije;

spoznavni procesi so kot tok informacij, ki v organizem vstopajo skozi čutila in nato prehajajo v zaznavne analizatorje, končno vstopi tok obdelanih informacij v dolgoročni spomin).

fiziološki dejavniki primeri:

spočitost, utrujenost, lakota, potreba po sladkorju, bolečine, bolezen, poškodbe, menstruacija, da se ti mudi na wc, okvare čutil (vida, sluha), del dneva v katerem se najlažje učiš ...

Strategije učenja:

strategija VŽN; Paukova strategija

iskanje, izgubljanje in prestavljanje stvari (pri demenci);

stvari spravlja na neobičajna mesta (npr. nakit v škatlo za sladkor, umazano skodelico v omaro za perilo); izgublja predmete, se ne spomne preteklih korakov; tega tudi pozneje ni zmožna priklicati v spomin; pogosto nekaj išče, preverja; obtožuje druge, da ji kradejo,

fizikalni dejavniki primeri:

svetloba, toplota, hrup, urejenost prostora, vonj, zračnost, vremenske razmere, samo učno gradivo (preden ga pobarvaš) ...

s čim se lahko spopadajo svojci osebe z demenco?

svojci se lahko spopadajo s hudimi fizičnimi, psihičnimi in finančnimi obremenitvami ter socialno izključenostjo,

težave pri vsakodnevnih opravilih (pri demenci);

težave pri vsakdanjih, rutinskih opravilih, npr. pri pripravi priljubljene jedi (npr. pozabi sestavine, težko sledi receptom); težave pri vožnji v znan kraj (npr. se izgubi); dela napake v službi (npr. pri računanju); pri igranju priljubljene igre (npr. se ne spomne pravil); neprimerno uporablja orodje, gospodinjske aparate → jih razstavlja ali pokvari; sčasoma ne obvlada več gospodinjskih opravil → opuščanje; kopičenje stvari ali hrane,

kdaj po pojavu demence se pojavijo težave s spominom?

težave s spominom se pojavijo zgodaj (pozabljajo imena, založijo predmete),

značilnosti demence;

težave z zaznavanjem (s čutili; npr. v začetku poznega stadija svojega odseva ne prepoznajo v ogledalu in ga dojemajo kot osebo; običajno takrat ne prepoznajo več tudi svojcev → pogosto te naro rinejo v bolnika, češ spomni se kdo sem itd. → bolje je, če bolniki svojca umirijo tako, da speljejo pogovor drugam),

kaj je osnova za to, kako se bo človek vedel v prihodnosti?

tisto, kar sledi vedenju je osnova za to, kako se bo človek vedel v prihodnosti,

*kaj trdi Skinner o človeški osebnosti?

trdi, da človekovo vedenje sestavlja njegovo osebnost in je rezultat posledic njegovega vedenja v preteklosti; čim bogatejše so njegove izkušnje oz. "zgodovina podkrepljevanja", tem bolj razvita in zanimiva je osebnost; osebnost je torej odvisna od posledic našega vedenja

kater spomin je je sedež zavesti ali sedanjega časa?

trenutni ali delovni spomin

če pišemo po nareku....kater spomin uporabljamo?

trenutni ali delovni spomin

prvo skladišče,

trenutni ali senzorni spomin

trenutni testi za demenco koliko natančni?

trenutni testi za demenco 80% natančni.

ali je tresenje rok znak demence?

tresenje roke ni znak demence!

udeleženci raziskave NAUČENA NEMOČ;

tri skupine psov v laboratoriju

zaradi velike sugestibilnosti otrok se lahko kot dokaz na sodišču uporabi kaj?

tudi ocena veljavnosti prič in žrtev (strokovnjak najprej zbere informacije o otroku, njegovih sposobnostih, dogodku, odnosu do storilca → nato otrok opiše dogodek, ne da bi izpraševalec vplival na njegovo pripoved → izpraševalec izpiše in pregleda pogovor in ugotavlja s pomočjo ček liste morebitne vplive na izjavo → manj kot jih je, bolj je verodostojna),

izražanje ugodja / neugodja pri osebah z demenco:

ugodje, neugodje ne izražajo z mimiko → s posameznimi besedami, telesnimi gibi; njihovi odzivi so lahko nam nerazumljivi, vendar kažejo na omejen način, da še vedno zaznajo občutek topline in varnosti,

THEODORE RIBOT, kaj ugotovi glede pozabljanja?

ugotovi, da je pozabljanje kakovostno in količinsko slabljenje spominov (preprečuje preplavitev zavesti z množico nepomembnih preteklih izkušenj),

HERMANN EBBINGHAUS, povečava delovnega spomina odkritje?

ugotovil je, da lahko obseg delovnega spomina povečamo, če podatke nezavedno zberemo v gruče, ni pa ugotovil, da je grupiranje omejeno (na 5 - 9 gruč),

ALFRED BINET IN VICTOR HENRI, ugotovitev o priklicu smiselnega gradiva napram nesmiselnem;

ugotovita, da je priklic smiselnega gradiva boljši kot priklic neodvisnih, nepovezanih besed,

*med psihološke dejavnike učenja uvrščamo;

umske sposobnosti (raven splošne inteligentnosti) in druge sposobnosti, učni stil, učno motivacijo in čustva

Notranja inhibicija...

upadanje ali prenehanje reagiranja na pogojni dražljaj zaradi sprememb v ojačevanju.

vedenjska modifikacija;

uporablja razne vrste nagrad za ustrezno vedenje,

Organiziranje;

urejanje snovi v logično strukturo - uporaba kazala, izluščimo bistvo, 10 % snovi,

shema od usvajanja do obnavljanja:

usvajanje ---> ohranjanje ---> obnavljanje

*Burrhus Frederic Skinner...

utemeljitelj teorije instrumentalnega pogojevanja; trdi, da so za učenje najpomembnejše posledice vedenja

RICHARD SEMON, katera pojma je uvedel?

uvedel pojem engrama ali spominske sledi (po njemu spominska sled sama po sebi ne predstavlja več priklica podatkov; šele ko je aktivirana s ključnim dražljajem pride v zavest; pred aktivnostjo je zgolj možen potencialni spomin); kasneje raziskave to potrdijo → na videz nepomembne podrobnosti iz okolja, ki jih podoživimo so zmožne obuditi spominsko sled in pri tem priklicati podobe v zavest (pravilo posebnosti vkodiranja podatkov; danes znan kot učinek konteksta)

*kaj je učenje?

učenje je proces spreminjanja znanja ali vedenja zaradi izkušenj z razmeroma trajnim učinkom

Besedno učenje višje ravni ali smiselno besedno učenje:

učenje smisla besedila oz. učenje z razumevanjem.

*problem kaznovanja;

učinek je le kratkotrajen in je dolgoročno škodljivo tako za tistega, ki kaznuje, kot za tistega, ki je kaznovan; kaznovanje pogosto povzroča čustvene težave; trdi, da mora vzgoja temeljiti na podkrepljevanju vedenja in ne na kaznovanju

kje je tudi še prisoten učinek pomembnosti?

učinek pomembnosti je prisoten tudi pri nebesednem gradivu (bistvo opaženega dogodka lahko prikličemo mesece ali leta pozneje; drugače je pri manj pomembnih podrobnostih, ki običajno zbledijo že po nekaj minutah).

za kaj je učinkovita sistematična desentivizacija?

učinkovito je pri odpravljanju fobij,

za kaj je učinkovita averzivna terapija?

učinkovito pri opuščanju škodljivih navad (npr. kajenje, alkohol), pa tudi pri slabih prehranjevalnih navadah, močenju postelje in spolnih perverzijah,

psihološki dejavniku učenja:

učni ali zaznavni stil, čustva, motivacija

*kaj je učni stil?

učni stil je kombinacija učnih strategij (načinov učenja), ki jih učenec običajno uporablja v večini situacij (učenčev tipičen način učenja),

kaj vpliva na to kako se ni nekaj zapomnemo v dolgotrajni spomin?

učni/zaznavni stili, ponavljanje - ponavljalni ciklus, organizacija gradiva pravilo 5P oz. PROP

Koliko ljudi ima demenco po celem svetu?

v Sloveniji več kot 32 000 oseb; v Evropi 10 milijonov; po cvetu več kot 49 milijonov,

Koliko ljudi ima demenco v Evropi?

v Sloveniji več kot 32 000 oseb; v Evropi 10 milijonov; po cvetu več kot 49 milijonov,

Koliko ljudi ima demenco v Sloveniji?

v Sloveniji več kot 32 000 oseb; v Evropi 10 milijonov; po cvetu več kot 49 milijonov,

kakšen spomin je tudi shranjen v dolgotrajnem spominu?

v dolgotrajnem spominu je tudi shranjen spomin za to, kako opravljamo določene postopke (npr. množenje), spomin na dogodke iz preteklosti skupaj s čustvi, ki smo jih takrat doživljali (npr. ko smo se prvič zaljubili),

naučena nemoč 2. del eksperimenta:

v drugem delu eksperimenta se je prekinil električni šok, če so psi preskočili oviro; psi iz 1. in . skupine so se tega hitro naučili, psi iz 2. skupine pa so se naučili to bistveno počasnejše ali pa se tega sploh niso naučili; ob odprtju kletke so psi iz 1. in 3. skupine stekli iz nje, psi iz 2. skupine pa ne

v katerem spominu ponavljamo?

v kratkotrajnem spominu

kaj je značilno za intenzivnost čustev v bolj individualnih kulturah?

v kulturah, ki poudarjajo individualnost (Severna Amerika, Zahodna Evropa, Avstralija ...) so izrazi večine čustev intenzivnejši in daljši; posamezniki so osredotočeni na svoje cilje, stališča, čustva, ki so povezana z njimi pa brez zadržkov izražajo,

kater proces se odvija v trenutnem ali delovnem spominu?

v njem se odvija mišljenje,

KOLIKO ČASA V POVPREČJU TRAJA DEMENCA?

v povprečju traja 10 - 15 let,

*kaj lahko predstavlja socializacija v pozni starosti?

v pozni starosti socializacija lahko pomeni z novo spoznanimi vrednotami, pravili novega okolja

kaj se zgodi z dementnimi bolniki in njihovimi motoričnimi aktivnostmi v poznem stadiju?

v poznih stadijih običajno ne zmorejo opravljati običajnih motoričnih aktivnosti (npr. ne ve kako zapet gumb, kako obrnit ključ v vratih, poskuša z žlico razrezat kruh in ga potem z njo je; v poznih stadijih lahko ne znajo več pogoltnit hrane),

THEODORE RIBOT, katera njegova ideja je še vedno aktualna v psihhologiji?

v psihologiji še vedno aktualna njegova ideja o obstoju treh spominskih stopenj in ideja o porazdelitvi spominov v nevronskih mrežah.

kaj in v katerem delu možganov se kopiči pri Alzheimerjevi bolezni?

v senilnih lehah se kopiči spremenjena oblika beta amiloid (drugače prisotne tudi v zdravih možganih); v živčnih celicah se kopičijo v vijačnico zvite nitaste strukture beljakovine tau, ki oblikujejo nevrofibrilarne pentlje → odmiranje živčnih celic,

THEODORE RIBOT na kaj se osredotoči v svojem delu?

v svojem delu se osredotoči tudi na značilnosti pozabljanja; meni, da vsak kasnejši priklic dogodka pomeni njegovo krajšanje (npr. eno uro trajajoč dogodek obnovimo v desetih minutah); bolj kot se dogodek časovno oddaljuje, krajše so obnove,

katere živčne celize prizadane Alzheimerjeva bolezen?

v večji meri prizadete živčne celice, ki za prenos informacij uporabljajo acetilholin,

zadnji stadij Alzheimerjeve bolezni značilnosti;

v zadnjem stadiju; bolniki neobogljeni, odvisni od pomoči okolice.

FRIDERIC BARTLETT,l kaj se zgodi z naraščanjem časovnega intervala med vkodiranjem in priklicem?

z naraščanjem časovnega intervala med vkodiranjem in priklicem vsebine zgodb narašča tudi nagnjenost k zapolnjevanju spominskih vrzeli z novostmi,

začetni stadij Alzheimerjeve bolezni značilnosti;

v začetnem stadiju so bolniki razmeroma urejeni, prevladujejo težave s pozabljivostjo, zbranostjo, slabšo časovno in krajevno orientacijo (ne sprejemajo težav, zanikajo težave s spominom, upirajo se spremembam, interesni krog se jim oži); sposobnosti abstraktnega mišljenja in drugih višjih možganskih dejavnosti se manjša, osebnostne poteze se spremenijo,

motivacija (elementi modelnega učenja)...

vedenje opazimo, si ga zapomnimo in bi ga znali posnemati, a se zato ne odločimo. Zakaj?

izvajanje (elementi modelnega učenja)...

vedenje, ki ga je učenec zaznal vadi (nespretno, v mislih)

značilnosti senzornega spomina, obseg:

velik

HERMANN EBBINGHAUS na komu opravlja veliko eksperimentov?

veliko poskusov opravil kar na sebi,

koliko % bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen?

več kot 60% bolnikov z demenco ima Alzheimerjevo bolezen,

ali so demence dedne?

večina demenc ni dednih (izjema npr. frontotemporalna demenca, osebe z apolipoprotein imajo večjo nagnjenost),

kako hitro napreduje večina demenc?

večina demenc počasi napreduje (napredovanje je odvisno predvsem od telesnega zdravja človeka),

kaj pove večina dementnih ljudi, ko jih vprašamo za starost?

večina ljudi z demenco ne zna povedat koliko so stari, ampak povejo svojo letnico rojstev,

Koliko časa traja trenutni ali senzorni spomin?

vidni ali ikonični spomin manj kot sekundo, slušni ali ehoični spomin traja 3 - 4 sekunde, čutne informacije shrani 1 - 3 sekunde

značilnosti delovnega spomina, shranjevanje:

vidno, slušno, pomensko, ...

značilnosti senzornega spomina, shranjevanje:

vidno, slušno, tipno

Bartlett (področje raziskovanja) →

vpliv kulturnih, normativnih vplivov na spomin,

HERMANN EBBINGHAUS, kdo je imel vpliv na njegovo delo in na katerem področju?

vpliv na njegovo delo imajo Weber, Fechner, Wundt; predvsem na področju psihofizike zaznavanja,

k kakšnemu pristopu se vrača nazaj možganska (nevrološka) metafora?

vrača se nazaj k asociativističnemu pristopu, ki je bil značilen za behavioriste,

Semantični spomin opis;

vsebuje besedno oz. simbolično znanje, te izjave vsebujejo dejstva, pojme in odnose med njimi v obliki pojmovnih mrež

*kako delujejo vsi psihološki dejavniki učenja med seboj?

vsi psihološki dejavniki se med seboj prepletajo, prekrivajo in vplivajo en na drugega

kaj je vzrok za Alzheimerjevo bolezen?

vzrok ni znan (nezdrav življenjski slog in možganske poškodbe povečajo verjetnost).

kaj je vzrok za demenco?

vzrok za demenco so različne bolezni, od bolezni je odvisen sam potek demence in zdravljenje,

kaj se zmanjša z napredovanjem demence?

z napredovanjem bolezni se zmanjšuje sposobnost razumevanja in presoje (težje najdejo prave besede med pogovorom, jih izpuščajo, težko sledijo dolgim, zahtevnim pogovorom, težje dojamejo simbolno izražanje),

korelacija starost - pojavnost Alzheimerjeve bolezni;

z naraščajočo starostjo se povečuje delež bolnikov,

FRIDERIC BARTLETT, ugotovitve eksperimentov z obema reprodukcijama?

z uporabo obeh metod pride do ugotovitve; zgodbe se spreminjajo (postajajo krajše, izpuščajo se podrobnosti, nerazložljive in mistične vsebine se pretvarjajo v bolj preproste in razumljive ter verjetne razlage, uporablja se vsakodnevno izražanje ...),

katera teorija se uveljavi z vzponom kognitivne psihologije?

z vzponom kognitivne psihologije se uveljavi pristop, ki temelji na posebnostih procesiranja informacij v možganih (velik vpliv Shannonove in Winerjeve Informacijske teorije; spoznavni procesi so kot tok informacij, ki v organizem vstopajo skozi čutila in nato prehajajo v zaznavne analizatorje, končno vstopi tok obdelanih informacij v dolgoročni spomin).

koliko % starejših od 65 let zboli za Alzheimerjevo boleznijo?

za njo zboli 5 -10% starejših od 65 let, redko pri mlajših od 50,

kaj je razlika pri težavah zdravih in dementnih ljudi?

za razliko od zdravih ljudi, ki imajo lahko tudi določene podobne težave so pri dementnih ljudeh te težave pogostejše in se postopoma slabšajo.

*kaj ej najpomembnejše za socializacijo?

za socializacijo je najpomembnejša družina; vpliva na izoblikovanje odnosa do sebe, drugih, vzorcev interakcij → osnova za življenjski slog odnosov z drugimi ljudmi (običajno ga osvojimo za vse življenje)

*primarne podkrepitve ali nagrade;

zadovoljijo osnovno potrebo (hrana, voda, ljubkovanje), sekundarne so lahko praktično karkoli; denar, pohvala, nasmeh, medalja, statusni simbol ...

računalniška metafora;

zagovorniki predpostavljajo obstoj precejšnjih podobnosti med delovanjem računalnika in človeškega spoznavnega sistema; duševnost in centralni živčni sistem sta v podobnem odnosu kot strojna (hardware) in programska (software) oprema,

SIGMUND FREUD, katerih raziskav se ni loteval?

zanj je značilno, da se ni loteval empiričnih raziskav, kar velja tudi za njegovo preučevanje spomina,

fenomen kognitivnih shem;

zaradi fenomena kognitivnih shem skušamo nove informacije povezati v že obstoječe znanje,

vaskularna demenca vzrok;

zaradi kapi,

ZAKAJ SE POVEČUJE ŠTEVILO OBEOLELIH ZA DEMENCO?

zaradi podaljševanja življenjske dobe, se povečuje število obolelih za demenco,

do česa pride pri demenci zaradi stopnjevanja težav s spominom in upada ostalih sposobnosti?

zaradi stopnjevanja težav s spominom in upada ostalih sposobnosti, se stopnjujejo napetost, obupanost in občutki manjvrednosti,

*kaj je začetna stopnja pomnenja?

začetna stopnja pomnjenja je usvajanje

kako se lahko kažejo začetne spremembe pri demenci? kot kaj?

začetne spremembe se lahko kažejo kot; izguba volje do dela ali drugih aktivnosti, ki so jih prej znimale (dajejo občutek, da so se polenili), ne kažejo več toliko zanimanja za dogajanje v okolici, družabna srečanja, spremembe osebnosti, olike, oblačenja, osebne nege,

HERMANN EBBINGHAUS kako začne raziskovati spomin? na podlagi česa?

začne raziskovati spomin na osnovi priklica predhodno naučenih nesmiselnih zlogov,

imamo zdravi ljudje običajno težave s spominom ali priklicem?

zdravi ljudje imamo običajno težave pri priklicu,

shema tristopenjskega modela spomina:

zunanji dražljaj ---> trenutni spomin--> zaznavanje --> kratkotrajni spomin ---> organiziranje, povezovanje ---> dolgotrajni zapis

kaj lahko spremlja Alzheimerjevo bolezen in katera zdravila uporabimo pri tem?

če bolezen spremlja izrazita vznemirjenost, depresivnost, blodnjava prepričanja ali halucinacije → antidepresivi, antipsihotiki, benzodiazepin,

ali bodo za Alzheimerjevo boleznijo zboleli tudi otroci, če jo ima več ostalih družinskih članov?

če ima več družinskih članov Alzheimerjevo bolezen, to še ne pomeni, da bodo za njo zboleli tudi otroci.

*kaj bi bilo, če ne bi bilo socializacije?

če ne bi bilo socializacije bi vsaka oseba zgolj poskušala zadovoljiti svoje potrebe → spor → razpad skupine

čustva kakovostne spremembe v času retencije značilnosti;

če si dobro razpoložen si več zapomniš

* kakšna je povezava med telesno kondicijo in učenjem?

če smo v boljši telesni kondiciji, se tudi kasneje utrudimo pri učenju

kdaj lahko obnovimo spomine, informacije iz dolgotrajnega spomina?

če so med seboj dobro povezani in organizirani, jih lahko obnovimo,

kdaj se lahko naš spomin popači glede na kognitivne sheme?

če so nove informacije neskladne ali zavajajoče za naše kognitivne sheme, se spomin lahko popači,

kaj naj bi se po Skinnerjevem mnenju zgodilo, če spremeniš vedenje?

če spremeniš vedenje, se ti spremeni tudi osebnost

kaj je delni priklic?

če želene informacije ne moremo priklicati, lahko pa njene sopomenke, opišemo izraz ali si jo vidno predstavljamo govorimo o delnem priklicu,

možganska (nevrološka) metafora, kako vemo, kaj se dogaja med vkodiranjem in priklicom podatkov?

če želimo vedeti kaj se dogaja med vkodiranjem in priklicem podatkov iz spomina moremo opazovati delovanje nevronskih struktur → metodološki problemi (ne moreš spremljat dogajanja v vseh nevronih hkrati); zato uporabljajo analizo krvnega pretoka v možganskih mrežah (PET), funkcijsko magnetno resonanco (fMRI), spremljajo EEG valovanja in dogajanja znotraj celic, elektrofiziološko snemanj možganov (ERP), računalniško modeliranje nevrofizioloških in nevropsiholoških pojavov,

spontana obnovitev...

čeprav pogojni odziv ugasne, se po določenem času lahko spet pojavi nazaj npr. ko psa odvadiš, da se slini na zvonec, nato pa ponovno pozvoniš, ko dobi hrano se bo kmalu spet slinil

ali ima človek z demenco vedno občutek, da je bolan?

človek z demenco lahko nima občutka, da je bolan in misli, da je zdrav,

računalniška metafora, kako je razumljen človeški spoznavni sistem?

človeški spoznavni sistem je razumljen kot vmesnik med okoljem in organizmom; zgrajen je iz informacijskega procesorja in spomina, ki sta v medsebojni interakciji (obstaja notranja in zunanja interakcija → preko čutil, ki so vhod v sistem in vedenja; izhod iz sistema),

psihološki dejavniki primeri:

čustva, motivacija, zanimanje, interes, inteligentnost, duševne motnje, učni stil ...

udeleženec Mali Albert ;

še ne enoletni deček Albert

*kdaj postanemo šele družbena bitja?

šele s socializacijo postanemo družbena bitja

kakšen je lahko model pri modelnem učenju?

živi in simbolni